Evre Tekinoktay, Black Egg, 2010
Antimuseo, Tea Hvala, Marge Monko, Alja Piry, Paula Roush, Evren Tekinoktay
11. 3. – 22. 4. 2022
KAPSULA
Vljudno vabljeni na predogled razstave Hvala za rože v KAPSULO, v petek, 11. marca 2022 med 18.00 in 20.00 uro.
>Razstava bo na ogled do 3. aprila 2022 po običajnem odpiralnem času galerije (ponedeljek – petek, 12.00 – 18.00, izven uradnih ur po dogovoru). Vstop v galerijo je možen v skladu s priporočili NIJZ.
______
Po lanskoletni prvi ediciji razstave Vzporedna literatura, kjer izhodišče predstavljala Zbirka knjig umetnika Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. tudi letos nadaljujemo z raziskovanjem publikacij zbirke. Tokratna razstava vključuje knjige umetnic, ki se ukvarjajo s temami reprezentacije in položaja žensk, ženskega dela, njihove vloge ipd. Izbrane publikacije so nastale po letu 2010, v različnih kontekstih in okoljih. Skupno jim je torej, da se bolj ali manj neposredno dotikajo feminističnega konteksta, predvsem pa se navezujejo na družbene teme posameznice, kar osvetljuje potrebo po strukturalnih spremembah v širšem smislu.
S temo reprezentacije žensk v medijih, njihovo objektivizacijo in seksualizacijo se ukvarjata Paula Roush in Evren Tekinoktay. Publikacija Paule Roush z naslovom Pink press (2014) je sestavljena iz sedemnajstih celostranskih kolažev. Te je avtorica ustvarila z izrezki iz portugalskega rumenega tiska in revij, ki so pripadale avtoričini materi. Na nevpadljivem sivem papirju vidimo črno-bele podobe žensk, ki imajo odstranjene obrazne karakteristike – predvsem oči, nos, usta, kar jim odvzame identiteto ter poudari ponavljanje vitkega telesa, dolgih las ipd. Mestoma so izrezani tudi deli telesa ali pa so postavljeni tako, da telo izgleda deformirano.
Podobe žensk iz revij so prisotne tudi v barviti knjigi Black Egg (2010) Evren Tekinoktay, ki jo v celoti sestavljajo celostranske reprodukcije avtoričinih kolažev ter slik. Ob različnih potezah, pasovih (papir uporablja kot barvo), ročnih dodatkih lahko vidimo obraze, ponekod pa tudi celopostavne podobe, ki so prav tako izrezki. Avtorica jih vzame iz starih številk danske erotične revije Variete. Večja enobarvna polja, ki prekrivajo intimne predele, spomnijo na cenzuro znotraj turškega tiska, ki se je avtorica turškega porekla spominja iz časa odraščanja.
Tea Hvala v publikacija Togi nasmehi (2013) reprodicura fotografije – podobe skupinskega dela, ki so vzete iz zbornika izdanega ob 35-letnici ustanovitve delovne organizacije Iskra Kranj. Med fotografijami so barvne strani z izrezi v obliki kroga, ki usmerjajo pozornost na izbran detajl fotografije, preden to vidimo v celoti. Ob likovnem delu pa je ključen avtoričin zapis, v katerem se sprašuje o spremembah v načinu dela, odnosih med sodelavci, vrednotah, ki so veljale v socializmu in danes. Opazuje predvsem ženske, njihove zanimivosti, odnose in zgodbe, ki se berejo za na videz uniformnimi, togimi podobami, oropanimi individualnosti.
Knjižica Sixteen drying racks (2018) Alje Piry subtilno nakazuje na žensko delo. Gre za šestnajst fotografij stojala za perilo na katerem se sušijo brisače. Umetnica je izvedela, da je v pritličju stavbe studio z azijsko masažo Zlati feniks. Vodja studia zahteva, da vsaki stranki pripadajo tri brisače. Naslov, ki sestavlja število, obravnavani (banalni) motiv ter repeticija kažeta na jasno referenco ameriškega umetnika Edwarda Rusche.
Na naslovnici publikacije I don’t eat flowers (2010) Marge Monko vidimo fotografijo na kateri avtorica pozira kot delovna ženska, kuliso v ozadju pa sestavljajo visoke, sodobne stavbe mestnega središča Talina. Delo je nastalo ob 8. marcu in se nanaša na navado obdarovanja žensk z rožami, pri čemer se pozablja na prvotni pomen mednarodnega dneva žensk. Umetnica postavlja vzporednico v umetnostni kontekst, kjer umetnice (in umetniki) ob otvoritvah prejemajo rože, pogosto pa niso (primerno) plačani za svoje delo.
Eksplicitno feministična je publikacija CIIA Nº 2 / Nuestro Cuerpo, Nuestra Insitucion (2017), ki jo Antimuseo, avtor projekta, imenuje artzin. Cilj projekta je ustvarjati prostor za kritično analizo umetnostnega sistema, kot rezultat analize izbrane teme pa izdajajo publikacije. Te so oblikovane v različnih formatih in vsebujejo tekstovne in vizualne prispevke več avtoric/avtorjev. Edicija obravnava institucionalizacijo umetnosti iz feminističnega vidika, z medijem publikacije pa avtorji ustvarjajo prostor za diskurz izven institucij in ga aktivno preusmerjajo v polje prakse.
______
Center in Galerija P74 igra pomembno vlogo pri popularizaciji knjige umetnika v Sloveniji: z razstavami, javnimi razpisi, Seminarjem, sodelovanji na mednarodnih sejmih knjig umetnika ipd. Leta 2008 smo odprli specializirano knjigarno knjig umetnika KAPSULO, od leta 2003 pa sistematično zbiramo in arhiviramo knjige, časopise in revije umetnika ter fanzine. Izoblikovali smo Zbirko knjig umetnika Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki danes obsega več kot 600 enot.
Antimuseo* je eksperimentalni umetniški projekt, ki ga vodita umetnica María María Acha-Kutscher (Lima, Peru, 1968) in neodvisni kurator, pisec ter umetnik Tomás Ruiz-Rivas (1962, Madrid, Španija). Acha-Kutscher je vizualna umetnica, ki se v svojem delu osredotoča na žensko. Ruiz-Rivas pri svojem delu stremi k preoblikovanju načinov ustvarjanja umetnosti v Madridu in s tem spodbuditi kritiko kulturnih institucij in kulturne politike.
Tea Hvala se giblje med številnimi poklici, ki odražajo njeno zanimanje za uprizoritveno umetnost, literaturo, strip, pedagogiko, politično teorijo in samonikel aktivizem s feminističnim predznakom. V preteklosti je soustvarjala revijo Stripburger, festival Rdeče zore ter radijsko oddajo Sektor Ž (Radio Študent). Od leta 2018 koordinira programe kulturno-umetnostne vzgoje pri Društvu za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk.
Marge Monko (1976, Talin, Estonija) je umetnica, ki primarno usvarja na področju fotografije, instalacije in videa. Avtorica uporablja metode, ki vključujejo dokumentiranje, uprizarjanje in apropriiranje – pogosto v kombinaciji teh različnih pristopov.
Alja Piry (1982, Ljubljana) je umetnica, ki ustvarja v različnih medijih, veliko pa se posveča knjigi umetnika. Teme, ki jih v svojih delih izpostavlja so socialni odnosi, spremembe, prenova, moč povezovanja, individualnost, vloga umetnika v družbi in ženska ustvarjalnost.
Paula Roush (Lizbona) je konceptualna umetnica, fotografinja in ustavnoviteljica msdm.studia, preko katerega ustvarja umetniške edicije, knjige umetnika in publikacije. Je avtorica številnih del, ki raziskujejo kako zavest postane fotografski objekt.
Evren Tekinoktay (1972, Kopenhagen, Danska) je umetnica, ki ustvarja v več medijih, njeno delo pa izvira iz kolaža. Upodablja najdene podobe in znane vizualne vzorce za raziskovanje telesa, njeno delo vključuje senzibilnost ženske obrti, domačega ali dekorativnega, pogosto s feminističnim podtonom.
