Foto: Dalibor Bori Zupančič
10. 9. – 1. 10. 2024
Galerija P74
>postavitev @Galerija P74
Zadnji dan, javno vodstvo po razstavi
Je legendarni Dalibor Bori Zupančič (rojen 1949) rock glasbenik? Je pisec tekstov? Je košarkaš?
Kakorkoli, NIKAKOR ne zamudite zadnjega javnega vodstva po njegovi samostojni razstavi v Galeriji P74 v ponedeljek, 30. septembra 2024 ob 17.00 uri.
Po razstavi bo vodil kustos razstave Tadej Pogačar.
_____
> Animacijska delavnica z Daliborjem Borijem Zupančičem / HIŠA – Art terapevtska skupinska animacija
ponedeljek, 9. september 2024 ob 17.00 uri, v prostorih Galerije P74
_____
Sedemdeseta leta dvajsetega stoletja predstavljajo plodno ustvarjalno obdobje, ki pa je zaradi stereotipne obravnave sodobne umetnosti ostalo zapostavljeno. Kontrakultura in subkultura sta v šestdesetih in sedemdesetih v splošnem doživeli podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda – ignoranco in brisanje. Po razhodu skupine OHO se je intenzivna umetniška dejavnost nadaljevala. Številne umetniške iniciative so delovale celotno desetletje, živele v komunah, gojile večmedijske prakse, združevale različne medije, performativnost, socialni eksperiment ipd. Mlajše generacije so se izognile funkciji utilitarističnega sveta odraslih, potrošnji in njihovim institucionalnim zahtevam.
V iskanju “totalne osvoboditve” za katero si je Yves Klein prizadeval v svoji umetniški praksi v zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja – kritiki so jo poimenovali Novi realizem – je desetletje kasneje Dalibor Bori Zupančič, legenda celjske konceptuale sedemdesetih, v javnih performansih uvedel novo oznako »totalni naturalizem«.
V manifestu Totalnega naturalizma je zapisal:
»Totalni naturalizem predstavlja obstoječo pojavnost v njeni takšnosti in ni ne posnetek in ne ponaredek. Omogoča, da privedemo odločilne vzgibe iz življenja do stopnje, od koder prične potekati dogajanje pojavnosti povsem avtonomno, v skladu z lastnimi zakonitostmi. Tedaj je v totalno naturalistično manifestacijo vključena vsa predstavljena navzočnost, tako subjektivna kot objektivna. Vse je le to, kar je. Umetnost je tista, ki omogoča; ne le pogled na Resnico, temveč tudi uvid v Resnico.«
V času izvedbe javne akcije Mestece Celje med 29. junijem. in 9. julijem 1973 na celjskih ulicah, so ga ljudje spraševali, kje in kaj razstavlja. Pojasnjeval jim je, da razstavlja življenje, da je razstavljeno vse, kar v času razstave obstaja, tudi oni in tudi on sam. V Mestnem parku so izvedli eksperimentalni kulturni program. Šlo je za tipičen primer kontrakulturne akcije z elementi anti–institucionalizma in neodadaizma. Lokalna scena je oblikovala samoniklo umetniško prakso, ki je bila kritična do mainstream kulturne produkcije, do institucionalnega aparata in državne ideologije. Umetnostne ustanove, kot tudi umetnostna kritika teh umetniških praks ni razumela kot umetniških.
Dalibor Bori Zupančič se je v mladosti intenzivno in uspešno ukvarjal s košarko. Akcija Zabijanje v Vitanju (1974) je izvedel na zunanjem asfaltnem igrišču v Vitanju. Zabijanje je pomemben in atraktiven element košarkarske igre. Gre za njegovo najbolj haiku javno akcijo, ki prikazuje zgoščen trenutek iz narave (magičen trenutek lebdenja) in ga povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti.
Akcija Tedaj veste kje ste (1975) je poklon Bloomovem sprehodu po Dublinu, kot ga je opisal James Joyce v Uliksesu. Natančno po enainsedemdesetih letih (16. junija 1975), se je avtor v spalni halji, ki jo je našel v kovčkih, na domačem podstrešju, sprehodil po Celju.
Akcija TRANSCENDENCA, SIBIRIJA (1976) je nastala v okolici Celja. Avtor je v okolico svojega domovanja, v neinstitucionalno okolje, v samo življenje, razporedil različne predmete, tudi zavržene in neuporabne. To je bil njegov nov domišljijski svet,
Akcija Sla po nasilju (1979) se ukvarja z aktualnim časom poznih sedemdesetih let, iluzijami o lepšem in boljšem svetu ter o podleganju na orožju zasnovani agresivnosti.
_____
Dalibor Bori Zupančič (r. 1949) je sodobni vizualni umetnik, glasbenik, illustrator in stripar. S skupino Bori & The Young Ones je posnel več albumov. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Celju (II. OŠ Celje), po preselitvi v Šmarjeto pa na Hudinji. Po opravljeni maturi na celjski gimnaziji se je usmeril v študij likovne umetnosti, najprej na Pedagoški akademiji v Ljubljani in nato v Mariboru. Po več kot desetletnem statusu svobodnega umetnika se je začel ukvarjati s fenomenom duševne bolezni in na Nizozemskem opravil specializacijo iz umetnostne terapije. V psihiatrični bolnišnici v Vojniku pri svojem delu s pacienti uporablja izkušnje glasbenega in literarnega ustvarjalca. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, mdr. Iz mesteca Celja, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2023); Prijatelji bodo prijatelji, Galerija P74, Ljubljana (2022); U3 9. trienale sodobne umetnosti: Živo in mrtvo, Moderna galerija Ljubljana (2020); Jeans generacija, Muzej novejše zgodovine, Celje (2017); To je orožje, Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana (2016); Živeti v Celju. Akustična intervencija prozornina, Muzej novejše zgodovine, Celje (2013); Vstop prost. Trava, vrabec, bencin, Galerija ZDSLU, Ljubljana (2013); Risba v stripu na Slovenskem, Mestna galerija, Ljubljana (2011); Shrani kot, Likovni salon, Celje (2006); Dalibor Bori Zupančič. Introspektiva 1970-2006, Galerija sodobne umetnosti, Celje (2006); 26. Grafični bienale Ljubljana, Prva linija, MGLC, Ljubljana (2005).
_____
Za izposojo del se iskreno zahvaljujemo Centru sodobnih umetnosti Celje, Maji Antončič in Daliboru Boriju Zupančiču.
Razstava Daliborja Borija Zupančiča Procesualno – 70 sodi v večletni študijski ciklus SEDEMDESETA, ki se posveča spregledanim in zamolčanim fenomenom vizualne umetnosti in kulture sedemdesetih let dvajsetega stoletja v Sloveniji. Pričeli smo jo z razstavo Prijatelji bodo prijatelji (2022), sledila je razstava SOG (Sekcija za oblikovanje in grafiko, 1973 – 1994) (2023), Matjaž Hanžek. Lastna soba (2023) in RIO. Rock v opoziciji (2024).
