Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti
25. 10. – 15. 12. 2024
La Box, Ensa Bourges (Francija)
_____
Kustosa razstave: Ludovic Bernhardt, Ferenc Grof
Razstava Kartografija v igri(ah). Umetnost kritične igre in geopolitike, temelji na delu švedskega umetnika Öyvind Fahlström (1928 – 1976) in prinaša dela umetnic in umetnikov, ki se soočajo z manipulacijo podatkov v formi igre in kartografije. V zgodnjih sedemdesetih letih je Öyvind Fahlström ustvaril dela, ki so vabila publiko, da v njih aktivno sodeluje in jih spreminja. Med najbolj znanimi je bila serija Monopoly (CIA Monopoly, World Trade Monopoly). Te predelave originalne igre Monopoly so kritično naslavljale ameriško zunanjo politiko, globalno trgovino, vojaško industrijo in topografijo ameriških vojaških intervencij po svetu.
Igra Tadeja Pogačarja & P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti MonApoly: Igra trgovanja z ljudmi (2004) podobno predeluje eno najbolj popularnih kapitalističnih iger. Vizualno sledi osnovnemu formatu in shemi igre, a vsebino popolnoma spremenja. Ko igramo igro MonApoly, se učimo novih informacij o globalnem spolnem delu; o ključnih lokacijah in aktivističnih organizacijah, organiziranih kriminalnih združbah, ki organizirajo trgovanje z ljudmi ipd. Igralke ali igralci lahko financirajo gradnjo varne hiše, podprejo nove programe, ki se borijo za pravice spolnih delavk, reši spolno delavko iz Moldove ipd. MonApoly predstavlja novo kartografijo spolnega dela in globalnega trgovanja z ljudmi. Sodelujoči ne akumulirajo kapitala, temveč se učijo o geopolitiki spolnega dela v času aktualnega postkapitalizma.
Na razstavi sodelujejo: Manca Bajec, Martin Bricelj Baraga, Öyvind Fahlström, Agnes Dénes, Disnovation.org, Larissa Fassler, Tadej Pogačar, Faith Ringgold, Maria Sarycheva, Sergen Şehitoğlu, Société Réaliste, Union Pragmatique, Haythem Zakaria.
P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je v letu 2023 obeležil trideseto obletnico izjemno uspešnega delovanja. Leta 1990 je Tadej Pogačar ustanovil Muzej sodobne umetnosti in ga leta 1993, ob izdaji prvega javnega manifesta, preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti. Njegovo delo izhaja iz umetniške prakse kontrakulture in situacionizma, njegovo osnovno zanimanje pa iz postkonceptualnih praks intervencionizma, institucionalne kritike in kritičnih raziskav. Muzeji, galerije, knjižnice, šole, stanovanja in javne lokacije so postale lokacije kritike in številnih intervencij ter prostori participatornih in kolaborativnih akcij.
