27. 2. – 19. 3. 2014
KAPSULA, Trg Prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Aleksandra Brezlana Širina Poti in tesnoba omare v KAPSULO, v četrtek, 27. 2. 2014 od 19.00 uri.
Pred otvoritvijo vabljeni na kratek pogovor z umetnikom ob 18.30 uri v KAPSULO. Pogovor bo vodila Tanja Mastnak.
ALEKSANDER BREZLAN
SITE SPECIFIC: ŠIRINA POTI IN TESNOBA OMARE
Delovanje Aleksandra Brezlana izhaja iz študijske prakse vizualnih komunikacij in se širi na področje risbe, slikarstva in pedagoškega dela s srednješolci. Vizualizacije sveta okrog sebe se loteva strastno in predano, kot konutinuum, tako rekoč brez odmora. Vizualno ustvarjanje je del Brezlanovega delovnega procesa, vendar se v odmiku od vsakdanje delovne rutine ne ustavi, temveč nadaljuje in nadgrajuje v raziskovanju in odkrivanju novega. Na pričujoči razstavi v KAPSULI razstavlja eno izmed potovalnih beležnic, ki nastajajo na poletnih potovanjih. V času poletnih počitnic se Aleksander Brezlan poda na dolga in zahtevna potovanja po vsem svetu. In vsakič nastane nova beležnica v kateri vizualno komentira tako deželo v kateri se je znašel, kot svoje doživljanje novih čutnih dražljajev, ki se na poti dogajajo.
Hitro in hipno beleženje vizualnih vtisov in zaznav v potovalnem tempu in neudobju, ki ga hitri premiki povzročajo, je značilnost risb, kolažev in barvank v teh knjižicah. Z izvežbano gesto v posebnih pogojih nastajajo ta beleženja tujih svetov kot odraz soočanja z drugačnostjo sveta izven našega vsakdanjika.
Ob postavitvi razstave se je postavilo vprašanje kako umestiti ta občutek svobode, brezmejnosti in brezčasnosti v okvir site specific postavitve knjigarne, urejene z (delno) Ikejinim pohištvom. Prav kontrast obeh konceptov je tisti, ki vsakega posebej še dodatno poudari. Svoboda potepanja je ujeta v nelagodje potrošniškega pohištva, vsakdanjosti in utesnjenosti v vsakodnevnost.
Severnjaška praktičnost prostora simbolizira ujetost v praktikalije vsakdanjika, ki mu skušamo uhajati kolikor nam le uspeva. Na potovanja, v umetnost, v omamo. Ikejino pohištvo lahko vidimo tudi kot simbol uporabniške, cenovno ugodne, praktične, sestavljive in na funkcionalnost zreducirane realnosti. Omare brez domišljije. Skandinavske krste, kot jih je imenoval Jasmin B. Frelih.
O tem govori ta razstava. O pobegu iz sveta Ikeje, oziroma tega kar predstavlja v našem vsakdanjiku in o soočenju z njeno tesnobno realnostjo ob vrnitvi. Sanjavi vizualni dnevniški zapisi pričajo o vznemirljivosti in odprtosti, ki ju človek doseže, ko se odmakne od zahtev vsakdanjega življenja.
Na tokratni razstavi je predstavljena beležnica s potovanja po ZDA leta 2012. Beleženje s svinčnikom, peresom, s pasteli in v kolažih vizualizira različne vidike življenja v ZDA, od glasbenih pop ikon, hollywoodskega glamurja, barvnih vtisov vožnje skozi puščavo do agresivne senzualnosti in obiskov velikih galerij in muzejev. Polita kava, madeži, štampiljke, prilepljene vozovnice in vstopnice, vse to tvori del haptične celote individualnega doživetja potovanja kot stanja duha, ki omogoča posebno odprtost za doživljanje vizualnega okrog nas, ko nas teža vsakdanjosti začasno ne obremenjuje.
Intimnost zgodbe, ki se odvija pred nami je prav v nihanju razpoloženjskih vtisov, od precizno natančnih beležk do nespretnih zaznamkov nastalih morda med vožnjo po makadamski cesti. Iz prelistavanja Brezlanovih beležnic ne bomo izvedeli dosti novega o ZDA, pač pa o intimnem doživljanju potepanja z vidika posameznika. Vizualni On the road gledalcu omogoči doživeti premik od uokvirjenosti tukaj in zdaj v nenadzorovanost potepanja.
Tanja Mastnak
—
Aleksander Brezlan (1981) je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo zaključil študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij (2000-2005). Študijsko se je izpopolnjeval na Universität GH Essen, Kommunikationsdesign v Nemčiji(2004). Vzporedno z uspešno oblikovalsko kariero je začel raziskovati tudi širše področje vizualnih komunikacij, predvsem ilustracije in slikarstva. Na 7. in 8. slovenskem bienalu ilustracij v Ljubljani (2006 in 2008) je dobil priznanji Hinka Smrekarja. Med njegova najbolj prepričljiva dela spadajo ilustracije Procesa Franca Kafke, ki niso ilustracije v klasičnem smislu, temveč vizualni komentarji tega klasičnega dela brez prisotnosti besedila samega. Svoje raziskave v smeri knjige umetnika je nadaljeval s potovalnimi beležnicami, ki so bile razstavljene leta 2010 v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Z beleženjem potovalnih izkušenj nadaljuje še danes. Zaposlen je kot učitelj grafičnega oblikovanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.
Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je član ASOCIACIJE – društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
