15. 10.–5. 11. 2010
Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana
Odprtje razstave: petek, 15. 10. 2010 ob 20.00 uri
Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik
Najnovejša izdaja revije za moške FHM v svoji rubriki “Bodi aktiven” končno ugotavlja, da lahko tudi moški izkoristi vsak prost trenutek za vadbo in svetuje kako lahko tudi med tem, ko zvečer sedi v restavraciji mimogrede oblikuje notranjo stran stegen. In nasvet? “Sede na stolu približaj noge in stisni kolena skupaj. Vztrajaj. Če imaš bolj nežne sklepe, med kolena položi servirni prtiček.”
Ana Čigon, lanskoletna dobitnica Nagrade skupine OHO, je avtorica, ki skozi svoje projekte razkriva značilne odklone vsakdanje realnosti. Dotika se predvsem vprašanj družbenih vrednot in znotraj tega problematike spola – družbeno pogojene delitve vlog spolov, spolnega vedenja, spolnega razlikovanja itd. Zanimajo jo prikrite plasti vzrokov, ki vodijo do proizvodnje mitov in stereotipov povezanih s temi problemi. Tako se referira med drugimi zlasti na medije in njihovo manipulativno moč ustvarjanja mnogih ne/resnic, zlasti lažnih podob popolne ženske, ki posledično za seboj puščajo škodljiv vpliv na družbo.
Avtoričin najnovejši projekt v svoji konceptualno naravnani strukturi odstopa od njenih siceršnjih del. Toda tokrat se je odločila, da nagovori gledalca preko same manipulacijske moči enega od množičnih medijev, t.j. revijalnega tiska. Prevod 1 je tako Čigonova koncipirala po vzoru značilnih sodobnih ženskih in moških revij. Izbrala je reviji FHM in Cosmopolitan, ki s svojimi slaboumnimi nasveti vsiljujejo nerealne norme, nedosegljive lepotne ideale in slepijo ter poneumljajo “verujoče” množice.
Pri zasnovi revije je Čigonova skušala upoštevati temeljna načela manipulacije z gledalcem. Tako je izhajala iz logike branja revije, ki je drugačna od linearnega branja knjige in temelji na listanju in poljubnem fragmentarnem povezovanju besedila in slike. Omogočati mora lahkotno preskakovanja iz vsebine na podobo ter nezahtevno in sproščeno branje brez posebne koncentracije. Izmeničnost, nelinearnost sta tako bili ključni pri izboru lokacij fotografij in besedila. Avtorica je izhajala tudi iz logike same produkcije revije. S tem, ko je v svojem projektu uporabila moč tiskane besede in fotografije skozi množični medij – ta izjemen komunikacijski kanal je tudi glavna tarča avtoričinih kritik – se je lotila problematike prav pri njenem izvoru. Redefinirala in osvetlila je tisto strategijo prezentacije in medijske manipulacije, ki naj bi sicer ljudem ostajala prikrita. Že Walter Benjamin je v svojem kultnem delu “The work of Art in the Age of its Technological Reproducibility” podrobneje definiral dileme nove dobe, ki je vplivala na proizvajanje in recepcijo medijskih sporočil, podob in umetniškega dela. Ko se je takrat začelo veliko govoriti o manipulaciji podobe, o reprodukciji, o medijih je seveda vse te prednosti in pasti vsrkal vase tudi umetniški sistem.
Barbara Sterle Vurnik
