20. 8. – 8. 9. 2021
Galerija P74
V Galeriji P74 smo pripravili samostojno razstavo Ane Likar. Razstava poteka brez uradnega odprtja, na ogled bo od 23. avgusta do 8. septembra 2021 po odpiralnem času galerije (ponedeljek – petek, 12.00 – 18.00, izven uradnih ur po dogovoru). Umetnica bo v petek, 20. avgusta 2021 prisotna v galeriji med 16.00 in 18.00 uro. Vljudno vabljeni!
Septembra leta 2018 je Palačo Sv. Krištofa v Riu de Janeiru v kateri domuje Brazilski narodni muzej prizadel hud požar. V letu praznovanja muzejeve dvestoletnice obstoja je v plamenih izginilo več kot devetdeset odstotkov hranjene zbirke. Ob splošnih izjavah o tragediji in neprecenljivih izgubah v nacionalnem in (celo) svetovnem pomenu se je med možnimi vzroki za nesrečo kmalu omenilo tudi stalno pomanjkanje sredstev muzeja, ki je bil ob častitljivi obletnici v precej žalostnem stanju.
To novico je v slovenskih medijih pospremila informacija o depoju Slovenskega prirodoslovnega muzeja, ki ima prostore v eni izmed hal nekdanjih javnih skladišč današnjega BTC City-ja. Muzej ima od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov svoje zunanje depoje med več kot petstotimi trgovinami, na področju samooklicanega živ(ega), dinamič(nega) gospodarskega organizma. Sama informacija, predvsem njena nenavadnost in paradoksalnost je vzbudila začetek projekta Ane Likar. Prostor, ki hrani muzejske artefakte, konkretno – mrtve živali, se skriva v nevtralni, neopazni industrijski stavbi brez zgodovine. Razmere niso ugodne. Zbirka neživih organizmov obrne sliko in kaže na paradoks tega odnosa – mrtvo življenje in živo gospodarstvo. Eden od režimov varnega vzdrževanja zbirke vključuje tudi proces odstranjevanja kisika iz prostorov. S tem se preprečuje, da bi škodljivci ogrožali preparate. Žive insekte se odstrani s ciljem, da se ohranja nežive muzejske artikle. Subverzivni moment te situacije leži prav v njeni nevidnosti in vseprisotnosti.
Ana Likar je na knjižnici univerze Dunaju, kjer živi in študira, dobro leto ustvarjala lastno nevidno zbirko. Ob projektu je napisala daljše besedilo iz katerega je posamezne izseke prepisala na manjše kose papirja. Te je brez dodatnih pojasnil, navodil, komentarjev, dodala med naključne strani listov različnih knjig v univerzitetni knjižnici. V Galeriji P74 bodo zapisani odlomki namenjenu obiskovalcem galerije – vidni, razstavljeni, dodani v popolnoma drugačen kontekst.
Drugi del projekta pa je video instalacijo s filmskim esejem. Del posnetega materiala je bil narejen v času omejitev zaradi Covida 19, ko je bilo mogoče posneti prazne, monotone kadre zidov trgovskih in skladiščnih hal in prezračevalnih naprav. Vsakršno snemanje ali fotografiranje je sicer na celotnem območju BTC-ja brez dovoljenja uprave prepovedano, zato je zidove posnela na skrivaj. Na koncu je v video vključila le posnetke iz depoja in muzeja, ki pa so postavljeni v dialog z različnimi zvoki, pridobljenimi tako znotraj kot zunaj. Zvočni del je pomembna komponenta projekta. Z njim želi oscilirati med obema stranema zidu, stranjo fikcije in realnosti, neživim in živim – da bi v samoumevnosti lahko nastala razpoka in bi tisto skrito in hibernajoče lahko izterjalo prostor v življenju.
Ana Likar v delu obravnava teme kot so poroznost meje med živim in neživim, ki gre z roko v roki s temo blagovne fetišizacije, prevpraševanja dihotomije med naravo in družbo, sistemov kategoriziranja, vzdrževanja, razstavljanja, zlorab naravnega za naturalizacijo političnega. Prirodoslovni muzej letos obeležuje dvesto let od nastanka, zaradi česar se projekt in razstava zdita še posebej primerna. Je najstarejša slovenska kulturna in znanstvena institucija, ki izvira iz Deželnega muzeja ustanovljenega 1821 in raziskuje naravo in kulturno dediščino naravnega izvora.
______
Ana Likar (1996, Ljubljana) se je po začetku študija sociologije in filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti preselila na Dunaj, kjer še vedno živi. Letos je diplomirala na Univerzi za uporabne umetnosti (Inštitut za likovno umetnosti, oddelek site-specific umetnosti). V času študija je bila na izmenjavi v Atenah (2018 – 2019) ter na poletni šoli na Kosovu (2019).
Je štipendistka slovenskega Ministrstva za kulturo za študij umetnosti v tujini. Ustvarja v polju intermedijske umetnosti. Sodelovala je na samostojni in več skupinskih razstavah: 9,7639, Dobra Vaga, Ljubljana (2021), This to shall archive, Gallery 7:069, Kino Šiška, Ljubljana, The Unhomely (In der Kubatur des Kabinetts), Fluc, Dunaj, Avstrija (2020), Caviar on Instant Noodles, Moskva, Dunaj, Parasitäre Strategien -Produktive Störungen, Angewandte Festival, Dunaj (2019), Wiener Raum, serija performansov v dunajskem javnem prostoru, pod vodstvom Eve Marie Stadler, Dunaj (2018).
