11. 1.–28. 1. 2012
Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana
Odprtje razstave: sreda, 11. 1. 2012 ob 19.00 uri
Vabljeni na spremljevalni program ob delavni retrospektivi Dejana Habichta 200 motelov, revolucija, retrospektive in temna zvezda.
Napovedujemo serijo avtorjevih vodstev po razstavi in ekskluzivne filmske projekcije:
Četrtek, 19. januar 2012 ob 18.30 uri
Vodstvo po razstavi in filmska projekcija filma Franka Zappe, 200 motels.
Torek, 24. januarja 2012 ob 18.30 uri
Vodstvo po razstavi in filmska projekcija filma Sergia Leonea, Giu La Testa.
Sobota, 28. januar 2012 ob 18.30 uri
Vodstvom po razstavi in projekcijo filma Johna Carpenterja
in Dana O’Banonna, Dark Star. Zatvoritev razstave.
Razstava “200 motelov, revolucija, retrospektive in temna zvezda” je poskus delovne retrospektive tega vsestranskega avtorja srednje generacije. Razstava problematizira proces zgodovinjenja in samozgodovinjenja, historične naracije ipd.
Ob pripravi razstave je Dejan Habicht zapisal:
“V romanu Skrivnostni plamen kraljice Loane (Umberto Eco, 2004) glavni junak, zaradi možganske kapi, izgubi epizodni spomin. To pomeni, da zna govoriti, voziti avto, svojega imena ne ve, zna pa ga zapisati. Spomni se gore citatov iz knjig, ki jih je prebral, filmov, ki jih je videl, ne spomni pa se ne žene, ne otrok, ne vnukov in čisto ničesar iz svoje privatne zgodovine. Z upanjem, da bo spomine obnovil, se loti trivialne literature, ki jo je prebiral kot otrok. Metoda temelji na predpostavki, da intimno osebnost konstituiramo na virih, ki bolj vplivajo na naša čustva kot na razum. Seveda je takšno pojmovanje preprosto, ker pojmuje človeka kot stroj za katerega popravilo potrebujemo le dober načrt. ……Razstavo vpenjam med filmske reference, ki so me v mladosti zaznamovale: 200 motelov (Frank Zappa, 1971) revolucija, kot jo je komentiral Sergio Leone (Giu La Testa, 1971), retrospektive, ne kot obujanje spominov temveč dobesedno gledanje nazaj, kakršnega vidimo v Wendersovi Zgodbi iz Lisbone (1994), v Temni zvezdi (John Carpenter & Dan O’Bannon, 1974).”
Glavnina del na razstavi bo realizacija konceptov, ki so ostali kot usedlina v spominu (najstarejši iz leta 1975). Variirajo od prvega dojetja učinka potujitve, razbiranja subverzivne narave formalnega branja, užitka v igranju z jezikom, preko referiranja na vzore iz umetnosti in popularne kulture, do čistega izražanja svetovnega nazora. Na razstavi bo okrog 60 del: videov in fotografij, knjig in puzzlov, risb, grafik in ready-madeov.
Dejan Habicht je fotograf, konceptualni umetnik in publicist. Študiral je filozofijo in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1978-1984), diplomiral iz etnologije (1984). Med leti 1987 in 2000 je delal kot samostojni fotograf, od leta 2002 pa kot fotograf v Moderni galeriji v Ljubljani. Je član uredništva revije Fotografija (1997-2007) in avtor več fotografskih delavnic za otroke in odrasle v zavodih Famul Stuart, Zavod Malči Beličeve in Moderna galerija.
Besedila in fotografije je objavljal mdr. v revijah Ambient/Jana, Ars vivendi, Fotografija, Hiše, Oris (Zagreb), Revolver (Frankfurt na Majni), Tribuna. Na njegovo delo so vplivali fotografija nove stvarnosti in dejavnost Lomographic Society International, med slovenskimi fotografi J. Kološa-Kološ in B. Gaberščik, med tujimi fotografi in umetniki S. Shore, B. in H. Becher, G. Richter, A. Hütte.
Aktiven je tudi v mediju knjige umetnika, kjer je v zadnjem času izdal več edicij:
“12 dolgočasnih pesmi”, “One Gasoline Station”, “Please”, “American Bar”, “Lesorezi”, “Končne postaje” idr. Sodeloval je na številnih pomembnih mednarodnih razstavah in prireditvah doma in v tujini.
V okviru razstave Dejana Habichta bomo organizirali bogat spremljevalni program javnih vodstev in delavnic za otroke.
