9. 2. – 2. 3. 2021
Galerija P74
Razstava Mestoma je prva predstavitev dela Isidore Todorić, predstavnice najmlajše generacije vizualnih umetnic. Njena dela spremlja nenehno spraševanje o (ontološkem) statusu umetnosti. Morda je tudi njeno nenehno menjavanje medijev in različne oblike materialnosti, ki jih izkorišča, neposredno povezano z njenim samospraševanjem o statusu in identiteti umetnine.
Dela, predvsem zadnje projekte, lahko vsebinsko razumemo v kontekstu konkretnih problematik (npr. ekologije), a dela niso neposredno angažirana ali kritična. Postavlja si vprašanja, na katera nima odgovora, ves čas pa jo spremlja tudi razmislek o namembnosti umetniškega delovanja. Končna oblika ustvarjalnega procesa je pogosto na videz preprost, vsakdanji, oziroma kot poustvarjanje modelov razmerij, prisotnih v vsakdanu in realnosti. Zgodnje delo Bela (2017/18) je zgovoren primer ukvarjanja z medijem slike in materialnosti. Narejeno je iz belega blaga, potopljenega v belo barvo. Kaj je slika? Osnovni spoj dveh materialov, ki jo tvorita – platna in barve. Preden ju združimo, sta fluidna, gibljiva, nato pa postaneta trden objekt. Mokro in obarvano blago je bilo izpostavljeno na različne načine, v različnih končnih oblikah. Vse dajejo vtis mehkobe in poudarjajo gibljivost materiala. Eksterieri (2017/18) je projekt, ki ga lahko umestimo na prehod od ukvarjanja s samim medijem k odpiranju širših vprašanj. Gre za skulpture, objekte nepravilnih oblik, izdelane iz zidarskega gipsa. To so odlitki notranjosti razpok, ki se pojavljajo v zemlji. Avtorica je na njih pustila zemljo, ki je ostala ob ekstrakciji. Pod ustreznimi pogoji lahko na teh skulpturah zrastejo rastline, kar jih spreminja v aktiven, živ organizem. Od te točke dalje se Isidora Todorić v svojih delih intenzivno posveča mapiranju prostorov, oziroma dokumentiranju narave (rastlin) v izbranih prostorih. Postavlja se v vlogo opazovalke. Kot je na začetku opazovala predvsem medij in njegove zakonitosti, sedaj opazuje prostor in njegove specifike. Kar se ji zdi vredno ohraniti, izbere in arhivira. V zadnjem projektu Herbarij (2020) ustvarja arhiv življenja tretje krajine – zbira rastline, ki rastejo v v prostorih, ki so izključeni iz človeške skupnosti in jih je naselila narava (npr. gradbena jama). Pri tem opazuje tudi sebe v vlogi umetnice in kaj njene geste, narejene v kontektu umetnosti pomenijo. Kako lahko vsakdanje aktivnosti prevedemo v umetnost in kako vplivajo na realno, same po sebi ali v kontekstu umetnosti, če sploh? Zanima jo, na kakšne načine lahko s sistematičnim dokumentiranjem zbira tisto, kar ima potencial, da se kasneje izkaže za edino možno referiranje na nekaj, kar je bila (umetniška) aktivnost ali (umetniški) poseg v vsakdan.
Isidora Todorić (1995, Ljubljana) je končala dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in sicer na oddelku za slikarstvo, smer video in novi mediji. Dodatno se je izobraževala na programih Politična šola za umetnike, BLOK, Zagreb (2018), Kreativni kritični laboratorij: feministične teorije in prakse, ALU, Zagreb (2018), 10. Kustoska platforma: performativne študije primera – sodobni tokovi performansa, KNAP, Zagreb (2018), Seminar Kunst Marx, ALUO, Ljubljana (2019). Sodelovala je na razstavah 2. Mednarodni študentski bienale, Osijek (2017), kjer je prejela prvo nagrado ter na razstavi nagrajencev 2. Mednarodnega študentskega bienala, Zagreb (2018).
