30. 5.–25. 6. 2011
Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana
Odprtje razstave: ponedeljek, 30. 5. 2011 ob 20.00 uri
Kustosinja razstave: Hedwig Saxenhuber
Kljub temu, da je dvakrat sodeloval na Beneškem bienalu in da sta Galerie im Taxispalais, Insbruck in Muzej sodobne umetnosti Leipzig gostila njegovo prvo retrospektivo razstavo (2005), njegovo delo širši javnosti ni znano. V zadnjih dvajsetih letih njegova dela predstavljajo predvsem javna dela in oblikovanje za umetnostne institucije, njegovi kratki filmi pa so bili prikazani v kinomatografih in ne v galerijah. Za njegovo konceptualno umetniško produkcijo je značilno kontekstualno razmišljanje in strukturalno kombiniranje lingvističnih (ali matematičnih) znakov z vizualnimi znaki. Podobno kot npr. delo Sol Le Witta Strukture, ki integrirajo jezikovne in vizualne znake v strukturalne modele, tudi umetniški proces Josefa Daberniga “omogoča visoko stopnjo racionalnosti” z eliminiranjem “emocionalnih in estetskih premišljevanj”, a se hkrati tudi radikalno odmika od Sol Le Wittovega ilustriranja lastne metode.
Njegova vizualna dela obsegajo bogat fotografski opus, risbe, objekte, ročno prepisane knjige, formalne sekvence linearnih vzorcev in kratke filme. Za prvo samostojno predstavitev v Ljubljani je Josef Dabernih pripravil razstavo razstave, nekakšen avtoreferenčen retrospektivni pregled svojega dela z naslovom Slab scenarij za retrospektivo. Razstavo uvaja z zgodnim kiparskim delom s katerim je diplomiral na dunajski akademiji in bo javno razstavljena prvič. Za filmska dela, ki jih razstava vključuje, je značilen strukturalističen pristop in precizna kompozicija. Ti filmi večkrat asociirajo na zgodnja dela Petra Handkeja in Wima Wendersa. Njegovo vključevanje besedila koncepta filma v samo filmsko materijo razširja meje filmskega dela in izpostavlja delitve med tekstom in kontekstom, umetniškim delom in vsakdanjikom ter hkrati govori o odnosu med pripovednostjo in reprezentacijo. Arhitektura in podobe arhitekture igrajo pomembno vlogo v Dabernigovem opusu. Večinoma ne igrajo formalne vloge, temveč stojijo za socialno in politično zgodovino, za različnimi idejami in idejami socialnega reda, njihovimi različnimi razumevanji in interpretacijami.
Josef Dabernig je uveljavljeni avstrijski vizualni umetnik srednje generacije. Diplomiral je Akademiji za likovno umetnost na Dunaju na Oddelku za kiparstvo. Živi na Dunaju. Samostojno je razstavljal v Muzeju uporabnih umetnosti MAK na Dunaju (2010), v Kunstraum Lakeside, Celovec (2008), v galeriji Andreas Huber, Dunaj (2007), Galeriji Taxispalais, Innsbruck (2006), Århus Kunstbygning (2006), Narodnem muzeju sodobne umetnosti v Bukarešti (2006), Bunkier Sztuki v Krakovu (2005), Muzeju sodobne umetnosti, Leipzig (2005), v Grazer Kunstverein (2004), v MLAC Museo Laboratorio di Arte Contemporanea, Rim (2003), Salzburger Kunstverein (2003), v BAK – basis voor actuele kunst, Utrecht (2003), galeriji Priestor, Bratislava (2002), v galeriji Display, Praga (2001), Künstlerhaus Bethanien, Berlin (1997), Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum, v Gradcu (1996), Galeria Potocka, Krakow (1994), galeriji Belvedere, Dunaj (1993), Koroški deželni galeriji, Celovec (1993) in dunajski Secession (1992). Sodeloval je na Manifesti 3 v Ljubljani in dvakrat na Beneškem bienalu (2001, 2003). Od leta 2002 je sodeloval na številnih filmskih festivalih mdr. v Londonu (2009), Mar del Plata (2007), Melbournu (2001), Oberhausnu (2006, 2009), Rotterdamu (2000) in Torontu (2006, 2009).
