15. 12. 2017 – 3. 1. 2018
Center in Galerija P74, Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na odprtje razstave Jožeta Baršija GOVORI, PAMFLETI (KOMENTARJI, refleksije …) v Galerijo P74 v petek, 15. decembra 2017, ob 19.00 uri.
Dvajseto obletnico delovanja Galerije P74 obeležujemo z darilom obiskovalcem, knjigo As in Real Life, ki je bila izdana ob deseti obletnici delovanja galerije.
Ko je Jože Barši leta 1997 na Beneškem bienalu predstavil delo There are many answers to the question why to grow vegetables…, je sprožil vihar v kozarcu vode. Kritika je bila ogorčena, domača publika pa užaljena, saj je razumela postavitev zelenjavnega vrta v cerkvi Ateneo di san Basso kot namig na lasten (nacionalni) kmečki izvor. Kdor pozna umetniško prakso Jožeta Baršija, razume, da je bilo njegovo delo v Benetkah primer uspešne sinteze večletnega delovanja in pomemben korak naprej. Tu je prvič izvedel kompleksno prostorsko postavitev, nekakšen laboratorij eksistence nekoga, ki ne zna in ne ve, ki je po beckettovsko usmerjen v preizkušanje, tudi neuspeh, ki kultivira (vrt) in vabi publiko k dialogu in počitku od peklenskega tempa turističnega vsakdana ipd.
Ta dogodek druge polovice devetdesetih je poučen primer spodletelega srečanja lokalnega okolja in sodobnih umetniških praks, ki so se razvile po postmodernizmu. Umetnost devetdesetih je uveljavila radikalno drugačen odnos med umetniškim predmetom, umetnikom in publiko, kot je bil do tedaj v veljavi. Prednost je dala situaciji, interakciji in sodelovanju, ki ima neposredne implikacije v realnem življenju. Barši je od kiparskega objekta krenil v prostorske postavitve, v medij zvoka, performativnost, branja in nas vedno znova opozarja, da je izbira medija sekundarna odločitev, ki sledi zahtevi vsebine. Njegovo delo nasprotuje prevladujoči romantični ideji ekspresivnega in samozadostnega umetnika ter izhaja iz kritične konceptualne in neokonceptualne umetniške tradicije. Prednost daje dvomu, opazovanju in refleksiji preprostih procesov in stvari okoli nas. Pomemben je poudarek na pozornosti, zaznavanju in rekonceptualizaciji teh zaznav.
V novejših delih Jože Barši kot svoj material uporablja jezik in različna filozofska besedila. Sledimo prepisovanju poglavij izbranih teoretičnih besedil, knjig, stavkov, zapiskom ob tekstih, usmerjanju pozornosti k pomenom, dialogu ipd. Kot sam pravi, ga zanima gostota pozabljenih ali neprebranih tekstov, ki so večkrat omenjeni ali citirani, a ostajajo nerazumljeni in nereflektirani. Označuje jih z barvnim svinčnikom ali markerji in v tem vidi začetek risanja v klasičnem pomenu. Z opazovanjem in označevanjem vnaša občutek ponovnega učenja in branja, kot da bi ponovno osmišljeval lastno prakso. V ta okvir sodijo tudi najnovejša dela, izbor besedil filozofa Henrija Bergsona, ki za razumevanje realnosti izpostavljajo argumente neposredne izkušnje, a tudi lastne intuicije, s katero naj bi bilo edino mogoče zgrabiti fenomen trajanja.
Jože Barši zavzeto opravlja tudi vlogo umetnostnega pedagoga kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V svoji pedagoški praksi študentom ne zastavlja nalog ali problemov, na katera bi pričakoval odgovore. Vzpodbuja jih, da si vprašanja zastavljajo sami. Problemi tako niso obravnavani kot danosti. Študentom želi svet predstaviti mimo dualističnih predstav o mislečih subjektih in nemislečih objektih. Bližja mu je ideja, je človek zgolj stvar med drugimi stvarmi, zapleten v medsebojne interakcije in srečevanja. Sodobna umetnost nam navsezadnje ni neposredno dana, temveč sta za njeno razumevanje potrebna miselni napor in angažma.
—
Jože Barši (r. 1955) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo pri prof. Edvardu Ravnikarju in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je opravil tudi specialko. Od leta 1988 poučuje na Oddelku za kiparstvo ALUO v Ljubljani, od leta 2006 kot redni profesor. Leta 1997 je predstavljal Slovenijo na Beneškem bienalu, leta 1995 pa je sodeloval na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu. Je prejemnik nagrade Zlata ptica za področje vizualnih umetnosti (2010) in Jakopičeve nagrade za likovno umetnost (2014).
Sodeloval je na več mednarodnih rezidencah in konferencah, mdr. v Linzu (2008); v Belfastu (FlaxArt Studios, Severna Irska, dvomesečna rezidenca, predavanje, 2008); v Berlinu (2009).
Razstavljal je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, mdr. Jože Barši, retrospektiva, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2013); Jože Barši. 5 komentarjev, KAPSULA, Ljubljana (2010); Kako misliti partizansko umetnost, Mala galerija, Ljubljana (skupaj z Lidijo Radojevič, Tanjo Velagič, Miklavžem Komeljem) (2009); Jože Barši. Close Reading, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana (2007); Slovnica svobode. Arteast 2000+, Muzej sodobne umetnosti Garage, Moskva (2015); Vmesna postaja 1 : 1, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2014); 54. Oktobarski salon, Beograd, Srbija (2013); Sedanjost in prisotnost – ponovitev 1 in 2, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2012); Kontinuitete in prelomi, Moderna galerija, Ljubljana (2011); U3. 6. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, Ideja za življenje. Realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji, Moderna galerija, Ljubljana (2011); Prepovedana smrt, Galerija sodobne umetnosti, Celje (2009); Muzej na cesti, Moderna galerija, Ljubljana (2008).
