Klara Klausberger, Jože Barši
3. – 27. 3. 2023
Galerija P74
>postavitev @Galerija P74
______
>Javno vodstvo po razstavi Jože Barši, Klara Klausberger
Vljudno vabljeni na brezplačno javno vodstvo po razstavi Klara Klausberger Jožeta Baršija v torek, 21. marca 2023 ob 17.30 uri.
Po razstavi bo vodil kustos Tadej Pogačar.
______
V zadnjih letih je Jože Barši kot svoj osnovni izrazni medij večkrat uporabljal zapisano besedo in različna filozofska besedila. Zanimali so ga predvsem avtorji, ki so bili po njegovem mnenju pozabljeni ali nerazumljeni. Klara Klausberger je ime časopisa, ki ga je leta 1993 izdajal ob svojih razstavah. V prepognjenem formatu A3 je na nekaj straneh obravnaval teme kiparstva, arhitekture in reklame. Prva stran je bila namenjena reklamiranju tega, kar mu je bilo v tistem času všeč (Mies van de Rohejeva arhitektura, šolsko pohištvo Jean Prouveja). Notranje strani je namenil besedilom o kiparstvu in arhitekturi. Na zadnji strani je objavil fotografijo svojega dela. V nulti številki časopisa je na prvi strani objavil stavek: ”Rad imam časopise in ne vem kaj bi s katalogi”. V naslednji številki časopisa je objavil novico o smrti kiparja Donalda Judda.
Aktualna razstava nadaljuje temo spominjanja in pozabljanja. V vsakem od dveh galerijskih prostorov razvija svojo temo, enega posveča časopisom in drugega delu Donalda Judda. V času, ki tiskanim izdajam časopisov ni naklonjen, izpostavlja fizičnost časopisov, ki jih nabira dlje časa. Časopisni papir kot oblikovan nosilec časopisnih vsebin in raznolikost časopisov ga še vedno zanima. Galerijo spreminja v notranjost velike trafike. V okviru razstave citira eno od del Donalda Judda, do njegovega dela zavzema kritično držo in ga povzema na način, ki Juddove ideje spreminja. Zanima ga ali je v modernizmu šestdesetih let še kaj operativnega v odnosu do današnjega časa. Donald Judd, znan po svojih minimalističnih delih, ki niso bila obremenjena s funkcionalno vsebino, je po drugi strani izdeloval tudi pohištvo. Do pohištva, čeprav formalno zelo podobnega njegovi umetniški praksi pa je bil kot umetnik zadržan. Abstraktnost minimalizma tistega časa je bila tako rekoč kanon minimalizma. Baršija osebno zanima presek teh dveh praks, formalizem minimalizma na eni strani in uporabnost pohištva na drugi.
______
Jože Barši (1955) je diplomiral na FAGG (arhitektura) in na ALUO (kiparstvo), kjer je opravil tudi specialko. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvočnih in konceptualnih del. Od leta 1988 je poučeval na oddelku za kiparstvo ALUO v Ljubljani, od leta 2006 kot redni profesor. Kot gostujoči profesor je predaval na Indiana University of Pennsylvania, Indiana, Pennsylvania, ZDA (2001). Zastopal je Slovenijo na Beneškem bienalu (1997) in razstavljal na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu (1995). Je prejemnik nagrade Zlata ptica za področje vizualnih umetnosti (2010) in Jakopičeve nagrade (2014). Sodeloval je na številnih mednarodnih in domačih seminarjih, konferencah in razstavah, v zadnjih letih na razstavah, Slovnica svobode. Pet lekcij, dela iz zbirke Arteast 2000+, Muzej sodobne umetnosti Garage, Moskva (2015), Vmesna postaja 1 : 1, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2014), Jože Barši, retrospektiva, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2013), Sedanjost in prisotnost – ponovitev 1 in 2, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2012) in mnoge druge. Jože Barši je imel več javnih predavanj in je sodeloval na več rezidencah v tujini.
