Pino Poggi, Libri, 1979, črno bela fotografija, tisk na samolepilno folijo, arhiv Galerije P74, Ljubljana
Buldožer, Tom Jones, Grupa šesterice avtorjev, Tadej Pogačar, Pino Poggi
raum AU
Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec
2. 9. – 31. 10. 2022
Odprtje: 2. september ob 18.00 uri
Kustos: Tadej Pogačar
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave KLETKA ( Ni nenavadno) v Raum AU, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec, v petek, 2. septembra 2022 ob 18.00 uri. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2022 po običajnem odpiralnem času razstavišča.
______
KLETKA (Ni nenavadno)
Ptičja kletka, kot bi rožice sadil.
Laže, kot lev v kletki.
Kletka, kot počen lonec na gnoju.
slovenski pregovori
V zgodovini umetnosti so umetniki večkrat problematizirali vlogo umetnostnega sistema in umetnostnih institucij. Pisali so manifeste, kritične izjave, javno protestirali. Najtrdovratnejši odziv modernizma je bil, da je umetnost (in umetnike) umestil onkraj družbe, v posebno nišo (oziroma kletko) – na piedestal estetike – ter zahteval avtonomijo umetnosti (Suzana Milevska).
Ni nenavadno, da je izbrana peterica umetnikov in umetniških skupin za svoje prizorišče izbrala živalski vrt in kletko. Živalski vrtovi niso nedolžni ali nevtralni prostori. So muzeji z vsemi neločljivimi protislovji in paradoksi. Kot javne institucije so nastali v prvi polovici devetnajstega stoletja in so bili podpora moderni kolonialni oblasti. V tem času so začele živali izginjati iz vsakdanjega življenja. John Berger trdi, da so živali postale ujetnice družbene situacije v katero so bile na silo potisnjene.
Pred name so zbrani protagonisti popularne glasbe šestdesetih let, predstavniki kontrakulture in predstavniki neoavantgarde. Zelo redko jih srečamo soočene v skupnem projektu. Ob tem velja poudariti, da je bila večina izbranih aktivna na socialnem ali družbeno političnem področju. Do spektakelske družbe je bil na več mestih kritičen Pino Poggi. Z ironijo, parodijo in absurdom je konzervativno dominantno kulturo spodnašal Buldožer. Grupa šesterice avtorjev je v svojih akcijah provocirala meje normalnosti javnega življenja. Tadej Pogačar se je z vzporedno inštitucijo loteval kritičnih kolaborativnih intervencij in raziskav.
Ni nenavadno (It’s not Unusual) je skladba, ki sta jo napisala Les Reed in Gordon Mills, posnel pa tedaj mladi in neznani Tom Jones. Dosegla je prvo mesto na lestvici singlov v Veliki Britaniji leta 1965 in deseto mesto v maju istega leta v ZDA. Video spot, ki je nastal nekoliko kasneje, kaže mladino, kako se zabava in pleše v živalskem vrtu v kletkah z napisi Teenager Amerikanus (Habitat Soda Fountains), Crested Chick A Go Go (Habitat Discotheque), Sidewalk Surfer, Pony Tailed Ringading (Habitat Enywhere). Tom Jones prepeva in hrani koze, kravo, tu sta tudi lev in kamela. Video zrcali prevlado potrošne kulture neoliberalnega kapitalizma z novim načinom življenja in obnašanjem. (Človek je čudna žival.)
Glasbeni kritik Darko Glavan je v glasbeni reviji Džuboks leta 1976 zapisal, da je bil Buldožer prvi primer domače rokerske kontrakulture v Jugoslaviji. V živalskem vrtu so izvedli skupinski portret z levom, a takoj je jasno, da gre za portret z napako. Akterji stojijo za levjo kletko v drugem planu, v ozadju. Hibridno intermedijsko ustvarjanje skupine Buldožer je imelo izjemen vpliv na več generacij kulturnih ustvarjalcev. S svojo inovativnostjo in neortodoksnostjo so tlakovali pot tudi akterjem, ki so delovali v okviru gibanja Rock v opoziciji, skupinam Begnagrad, Srp in D’ Pravda.
Grupa šesterice avtorjev je neformalna neoavantgardna skupina, ki je nastala leta 1975 v Zagrebu, v njej so delovali Željko Jerman, Vlado Martek, Sven Stilinović, Mladen Stilinović, Boris Demur in Fedor Vučemilović. Ideja za akcijo Umetniki v kletki (v Zoo) je nastala v sedemdesertih letih dvajsetega stoletja, izvedena pa je bila leta 1999 ob snemanju televizijskega dokumentarnega filma o skupini. Grupa šesterice avtorjev je svoja dela razstavljala na ulicah in mestnih trgih. Njihove razstave – akcije so bile na ogled v središču Zagreba, na javnem kopališču na Savi, na obali v Moščeniški Dragi, Benetkah in Beogradu. Cilj enodnevnih razstav je bila provokacija.
Fotografska serija Zoo Tadeja Pogačarja sodi med zgodnja dela, ki so bila nedavno prvič predstavljena v Ljubljani in Zagrebu. Serija je nastala leta 1979 v ljubljanskem živalskem vrtu, po seriji Stan in dom in Zdravstveni dom (1975) ter sočasno s performativnimi akcijami brez dogodka. Pri seriji Zoo je pomembna strategija prezentacije in njen kontekst. Živali so posnete v drugem planu, v prvem je zgolj kletka, ki živali uokvirja. Te živali so marginalizirane in so simbol lastnega izginjanja. Serija Zoo je prvi primer tematizacije muzeja, ki ga je Tadej Pogačar kasneje konceptualno razvil z ustanovitvijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti in strategijo novega parazitizma.
Pomemben segment ustvarjanja Pina Poggija predstavljajo knjige umetnika. Libri zaznamujejo prehod od manjših objektnih skulptur knjige umetnika do prostorske postavite, environmenta. Libri je kletka (velikosti 2 m x 2 m x 6 m) s postavljenimi šolskimi klopmi in stoli. Klopi so popisane z grafiti, na mizah so avtorjeve knjige “Ein AU Proces”. Njegova postavitev zahteva gledalca, ki aktivno posega v razstavljeno delo. Pino Poggi nasproti problemom forme in formalizma izpostavljal socialne teme. Njegov Arte Utile je edinstvena umetniška praksa, ki združuje v svojevrstno celoto elemente happeninga, performansa, javne diskusije, fotografije, instalacije.
Tadej Pogačar
______
Tadej Pogačar (Ljubljana, 1960) je umetnik, kustos in ustanovitelj Galerije P74 in KAPSULE ter nevladne organizacije Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1984) je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je zaključil tudi podiplomski študij (1990). Med leti 1994 in 1999 je bil glavni urednik revije M’ARS, osrednje revije za sodobno umetnost. Leta 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti in ga leta 1993 preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti. Ta je prevzel številne vloge in oblike: od organizatorja aktivističnih dogodkov, posegov v urbano strukturo mest do kritičnih intervencij v muzejske zbirke in arhive. V treh desetletjih je P.A.R.A.S.I.T.E. muzej posegal v številne muzejske zbirke in institucije v Ljubljani, Berlinu, Stockholmu, Rotterdamu in Leipzigu. V javnem prostoru je izvedel odmeven participativni projekt z ljubljanskimi brezdomci Kralji ulice (kasneje še v Stockholmu, Berlinu in Budimpešti) (1994 – 1995), v letu 1999 pa je pričel z dolgoletnim kolaborativnim projekt CODE:RED (1999 – danes), ki je bil uspešno prikazan na najpomembnejših bienalih sodobne umetnosti v Benetkah (2001), Pragi (2005), Tirani (2005), Sao Paulu (2006) in Manifesti 1 (1996) v Roterdamu.
Izdal je dvanajst knjig umetnika, ki so bile uvrščene v številne evropske in ameriške zbirke, med drugim v Museum of Modern Art, New York; Metropolitan Museum, New York; International Center of Photography (ICP), New York; Museum für Moderner Kunst, Bremen; Galerie für Zeitgenossicher Kunst, Leipzig. Kot kustos je organiziral in pripravil več kot osemdeset razstav.
Tadej Pogačar je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc, med drugim nagrade Franklin Furnace za performans, New York (2001), delovne štipendije Shrinking Cities, Leipzig (2004), nagrade TREND za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008), osrednje nacionalne nagrade za likovno umetnost Jakopičeve nagrade (2009) in nagrade György Kepes Grant for Advance Studies and Transdisciplinary Reasearch in Art, Culture and Technology na prestižni M.I.T. Boston (2012 – 2013).
______
> Popotovanje v Arte Utile
Popotovanje v Arte Utile je večletni projekt, ki ga je zasnovala nevladna organizacija raum AU iz Slovenj Gradca v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami. Projekt je poklon velikemu umetniku Pinu Poggiju, kiparju in predstavniku socialne kritične umetnosti ter ustanovitelju gibanja Arte Utile, ki je bilo uspešno predstavljeno leta 1977 na kasselski Documenti 6. Prvi gost projekta Popotovanje v Arte Utile je umetnik in kustos Tadej Pogačar. Pogačar je pripravil večdelni projekt, ki ga uvaja skupinska razstava KLETKA (Ni nenavadno) v kateri sopostavlja svoje delo z izbranimi deli Pina Poggija, Toma Jonesa, skupine Buldožer in Grupe šesterice avtorjev. Vsa dela so nastala v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, vsebinsko pa se kritično osredotočajo okoli politike potrošnje in komodifikacije.
______
Za pomoč pri organizaciji in pripravi projekta se zahvaljujem Radu Carlu Poggiju, Jerneju Kožarju, Dejanu Habichtu, Koroški galeriji likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, P.A.R.A.S.I.T.E. muzeju sodobne umetnosti in Zavodu P.A.R.A.S.I.T.E..
