7. 2. – 26. 2. 2020
Galerija P74
Vljudno vabljeni na odprtje razstav S T A C C A T O Lare Papov in (37,55,58,13) Rebecce Reja v Galerijo P74, v petek, 7. 2. 2020 ob 19.00 uri.
—
Lara Papov
Lara Papov v svojem ustvarjanju posega po različnih medijih, izhodišče pa ji nudijo drobni detajli, ki jih zazna v dnevni rutini. V instalacijah največkrat uporablja vsakdanje objekte, ki prevprašujejo našo percepcijo in občutek za realnost. Njena dela so vizualno izčiščena, skoraj minimalistična. Razstava S T A C C A T O je njena prva samostojna predstavitev.
Princesko na zrnu graha (2017) sestavljajo listi večjega formata, položeni eden na drugega, na tla, v višino desetih centimetrov. Nekaj, kar ne vidimo, je skrito pod njimi in ustvarja gubo. Minimalistični objekt zaradi naslova ustvarja vtis igrivosti in radovednosti. Kaj je tisto, kar se skriva pod čisto belino in kdo je pravzaprav princeska?
Delo Dobra šala (2018) je na kiparski podstavek postavljen steklen kozarec napolnjen z vodo. Vanj doda vrečko sladkorja z motivom jadrnice. Vsi elementi so znani. Sladkor nikoli ne bo služil svojemu namenu, saj ostaja v vrečki, poleg tega pa – zakaj sladkana voda? V video instalaciji Unspecified location, 100 (2018) je na steno projiciran kratek video. Ta kaže roko, ki se steguje proti stikalu. V trenutku, ko nanj pritisne, projekcija na steni izgine. Gledalec razume, da je nekdo ugasnil luč. Video je projeciran v ponavljajočo se zanko, zato se slika kmalu znova pojavi. Vizualni učinek na duhovit način prelisiči percepcijo gledalca.
Lara Papov si postavlja vprašanja o bližini in distanci, prisotnosti in odsotnosti, vključenosti in izključenosti. Njena dela največkrat prevzamejo vlogo predlogov, ponovnih pogajanj z realnostjo. Vizualno preprosta dela sporočajo, da prvi vtis ni vedno pravi. Za njim večkrat stoji nekaj drugega. Vsem delom na razstavi je skupno, da se poigravajo z gledalčevo percepcijo, večkrat pa delujejo tudi kot hipne humorne domislice.
Lara Papov (1996, Kranj) je absolventka na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani, smer likovna umetnost. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v sklopu študija, AVA 10, Galerija Equrna, Ljubljana (2018), Warm-up-opening, AVA (2017) AVA 008, AVA, Ljubljana (2016) ter na skupinski razstavi potujoče Galerije 7:069: SO1EO1, Stara pekarna, Velenje (2018), Extempore, Festivalna dvorana Bled, Bled, (2017), Extempore, Mestna galerija Piran, Piran (2017), Drevo, Park Tivoli, Ljubljana (2016, v sodelovanju z Gregorjem Rozmanom), Indigo festival, MGML, Ljubljana (2016, instalacija Bus stop v sodelovanju z Gregorjem Rozmanom), Extempore, Festivalna dvorana Bled, Bled, (2016), Extempore, Mestna galerija Piran, Piran (2016), Extempore, Razstavišče Monfort, Portorož (2015).
—
Rebecca Reja
Že od začetkov ustvarjanja Rebecci Reji poseben vir inspiracije in zanimanja predstavlja koža – največji organ, ki obdaja in ščiti telo. Zanima jo specifika kože, njena tekstura, vizualni izgled; tudi odkloni oziroma drugačnosti, njena nagubanost, povešenost, ki jo opaža pri koži njene mačke pasme sfinga, za katero je značilno, da nima dlake. Na podoben način dokumentira tudi telo, ki ga vizualno zaznamuje avtoimuna kožna bolezen vitiligo.
Njena novejša dela predstavljajo jedro aktualne razstave. Premišljena sopostavitev treh del Second Plan, Together in When You’ll be Gone (2018) učinkuje kot zaključena celota. Slika večjega formata Second Plan je postavljena kot ozadje ali podlaga. Na njej prevladujejo odtenki svetlo rožnate in asociirajo na kožo. Barva je nanešena z debelimi, širokimi nanosi barve, preko katerih so naslikane čiste, ravne linije. Abstraktnost podobe kaže odmik od začetnih mimetičnih pristopov. Pred platno je postavljeno delo When You’ll be Gone, ki ga sestavljata krpanka iz silikona in kovinsko stojalo. Krpanka je sestavljena iz kvadratov različnih odtenkov rožnate, ki se preliva v oranžno in rjavo. Celota kot nekakšna odeja visi čez kovinsko stojalo. Vtis materialnosti je izreden – krpanka učinkuje mesnato, gladko, nekateri deli so skorajda prosojni. Posamezni deli so ročno sešiti. Delo Togehter sestavljata dve kapljičasti obliki malega formata. Zgornji del je pripet na zaponko, ki je obešena na žebelj. Robovi so nepravilni, nekje gladki, drugod natrgani. Umetnica je tu eksperimentirala z novimi materiali in formo.
Objekti in slike Rebecce Reje učinkovito raziskujejo materialnost in neposredne vizualne učinke. Ti kažejo na ranljivost in surovost. Vabijo, da bi se jih dotaknili.
Kaj bomo občutili? Gnus? Hlad? Grobost? Ogabo? Ali nekaj prijetnega?
Rebecca Reja (1995, Koper) je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, smer slikarstvo. Poleg slikarstva ustvarja v grafiki, fotografiji, videu ter ustvarja objekte. Sodelovala je v več skupinskih projektih, mdr. v Art Hotelu, Ljubljana (2016); A3, AGRFT, Ljubljana (2017); Galerija 7:069: PILOT epizoda, Layerjeva hiša, Kranju (2018) in projektu So-delo-vanje, Galerija Alkatraz, Ljubljana.
