16. 9. – 5. 10. 2021
Galerija P74
Vljudno vabljeni na odprtje razstave Line Rice Zmerno do pretežno spremenljivo v Galerijo P74, v četrtek, 16. septembra 2021 med 18.00 in 20.00 uro.
Razstava bo do 5. oktobra 2021 na ogled po odpiralnem času galerije (ponedeljek – petek, 12.00 – 18.00, izven uradnih ur po dogovoru).
Črno-bela podoba notranjosti zapuščene, razpadajoče stavbe prekriva skoraj celotno steno razstavnega prostora. Delo Sleeping Beauty (2021) je video projekcija, na kateri se menjavajo različne fotografije. Dimenzija ustvarja občutek, kot da je pred nami pogled v ta prostor, da se galerija nadaljuje vanj. Fizična prisotnost in velikost ustvarjata vtis monumentalnosti. Fotografije kažejo del arhitekturnega objekta v malem mestu Krvavica blizu Makarske. Glede na trenutno stanje je težko verjeti, da je bil objekt zgrajen v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vizualno impresivna arhitektura z nenavadno zgodovino danes propada. Izgleda, kot bi bila iz nekega drugega časa – iz druge države, druge družbe, druge mentalitete. Izbrana stavba ni naključna, hkrati pa povzema tudi druge opuščene stavbe iz omenjenega obdobja. Lina Rica se v svoji ustvarjalni praksi ukvarja s percepcijo časa, družbenimi procesi ter njihovimi vplivi na posameznika: s procesi trajnosti, spremenljivosti, minljivosti. Je predstavnica generacije, ki je rojena v nekdanji Jugoslaviji in je v njej preživela otroštvo. Odraščala je v obdobju osamosvajanja držav, spremembe sistemov. Gre za generacijo, ki je vzgojena v kolektivnem duhu socializma, ki se je oblikovala v t.i. obdobju tranzicije, živi pa sedaj. Pričakovanja, vrednote in ideali, ki so nam privzgojeni, se ne skladajo s tem, kar nas obdaja. Melanholija mogočne zgradbe v razpadanju ima poseben čar. Ne gre za nostalgijo po preteklosti, temveč za razmišljanje o sedanjosti. Iskanje stabilnosti v sprejemanju sprememb.
Nasproti monumentalne podobe je postavljeno minimalistično delo The Self (2021). Umetnica je po zgledu kompleta spominskih značk s portretom Josipa Broza Tita v profilu, naredila lastno edicijo. Znotraj enega ovitka, kjer je z zlatimi črkami zapisano njeno ime so tri značke – v zlati, srebni in bakreni barvi, le da je namesto Titovega portreta njena podoba. Gre za humorno gesto. Apropriacija oblike in njena zamenjava z lastno apelira na aktualno tendenco k individualizaciji, lastni promociji in trženju, kar se danes pretežno dogaja na spletu. Izbira formata, ki je materialen, čas, ki je potreben za izdelavo, tako na nek način nasprotuje tej težnji in obeležuje možnost izdelave oprijemljive lastne podobe, postavljene v realen prostor. Hkrati postavlja vprašanje ali bo referenca na včasih tako znano podobo, danes sploh še prepoznana in kaj sploh obeležuje ta spominska značka.
Lina Rica ustvarja dela, ki se s časom spreminjajo in v katera pogosto vključuje besede. Te so izbrane skrbno, premišljeno, tudi dvoumno. Kot orodje uporablja spletne baze, arhive in programe, preko katerih raziskuje pogostost uporabe izbranih besed, odnose med njimi, ipd.
Skoraj paradoksalno se sliši, da je največja stalnica del Line Rice ravno obravnavanje spremenljivosti, minljivosti. Razstava ustvarja posebno poetično atmosfero, ki jo dosega prav s formalno estetiko razstavljenih del. Vsebina, ki stoji za njimi, same besede, ki jih vidimo in beremo pa gledalca nagovarjajo, da se ustavi. Lahko še v kaj verjamemo? Na kaj se lahko zanesemo? Razstava je dokument časa in konteksta, osebne zgodovine in duha generacije.
______
Lina Rica (1980, Makarska, Hrvaška) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novo medijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. Leta 2008 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu z nagrado za najboljšo diplomsko nalogo na oddelku za grafiko. Njena dela so predstavljena in objavljena na regionalni in mednarodni ravni in so del zbirke MGLC; Oficina Arara; Longest Night; Broken Archive; Critical Mass in Femicomix Portfolio. Za svoje grafike je prejela več nagrad. Med leti 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila društvo za produkcijo in promocijo sodobne umetnosti in galerijski prostor GaleRica v svojem domu v Makarski. Z video performensi je nastopala na več festivalih in dogodkih v klubih in avtonomnih kulturnih centrih, in sodelovala z več umetnicami in umetniki. Od leta 2019 je del audio-vizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch. Od leta 2020 je del audio vizualnega tria Etceteral. Živi in dela v Ljubljani.
______
Dogodki v luči trenutnih razmer potekajo v prilagojenih pogojih v skladu s priporočili NIJZ. Vstop v galerijo bo možen pod takrat veljavnimi ukrepi in z izpolnjevanjem PCT pogojev.
