Zoran Belić, Marko Pogačnik, Miroslav Mandić, Maja Stanković, Miško Šuvaković, Darko Hohnjec, Mirko Radojićić, Paja Stanković, Naša skupna šola o prostoru, Salon MSU, Beograd, 1972
12. 10. – 3. 11. 2021
Galerija P74
ABS, Arhiv cetinjskih bijenov, Autopsia, BADco., Breda Beban in Hrvoje Horvatić, Borghesia, Bosch+Bosch, Crveni Peristil, Dado in Mirko Kujačić, Delavsko punkerska univerza, Vlasta Delimar in Željko Jerman, Vlasta Delimar in Milan Božić, Vlasta Delimar, Milan Božić in Tomislav Gotovac, diSTRUKTURA, Nuša in Srečo Dragan, Družina v Šempasu, Fokus Grupa, Gorgona, Skupina 143, Skupina (ꓱ KȏD, Skupina KȏD, Skupina šest umetnikov, Skupina šesterica avtorjev, Skupina TOK, Skupina ZERO, Skupina ZVONO, Hidrogizma, Institut savremene umjetnosti, Inštitut Egon March, Irwin, Sanja Iveković in Dalibor Martinis, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Kino Klub Zagreb, Gledališče Kugla, Kuratorska ekipa razstave Beyond Art Groups, Irena Lagator in Jelena Tomašević, Laibach, Naš zajednički rad, NSK – Neue Slowenische Kunst, OHO, OHO Katalog, Opus 4, P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art, Bogdanka in Dejan Poznanović, Bogdanka in Dejan Poznanović, Nuša in Srečo Dragan, Provisional SALTA Ensemble, Delovna skupnost umetnikov Poodrum, Marjetica Potrč, Nika Radić in Corin Arnold, Rena Rädle in Vladan Jeremić, Tanja Ristovski, Mima Orlović, Nataša Teofilović, SEMINAR, SMALL BUT DANGERS, son:DA, TkH – Teorija koja Hoda, Slaven Tolj in Maria Grazio, Verbum program, Video Kolektiv, Weekend Art, Skupna šola o prostoru, ZzIP – Zajednica za Istraživanje Prostora
>postavitev @P74 Gallery
>Video Miško Šuvaković – Beyond Art Groups
Vljudno vabljeni na predogled razstave Miška Šuvakovića in Darka Šimišića Onkraj umetniških skupin – novi umetniški aparat v Galerijo P74, v torek, 12. oktobra 2021 med 18.00 in 20.00 uro. Razstava bo na ogled do 3. novembra 2021 po običajnem odpiralnem času galerije (ponedeljek – petek, 12.00 – 18.00, izven uradnih ur po dogovoru).
Razstava Onkraj umetniških skupin – novi umetniški aparat predstavlja umetniške kolektive, ki so delovali na ozemlju nekdanje Jugoslavije od šestdesetih let dvajsetega stoletja do danes. Gre za številne skupine in gibanja, ki so prinesli drugačne oblike in dinamiko kulturnega delovanja, status in funkcije umetniškega dela, komunikacijo in vlogo publike – v razponu od mikro skupnosti, življenjske skupnosti do aktualnih institucionalnih in postinstitucionalnih tvorb. Vključeni so skupine, ki imajo lastno infrastrukturo, parainstitucionalne organizacije, umetniški pari, začasna združenja umetnikov in skupine, ki so fiktivne konstrukcije.
Razstava predstavlja različne modele in oblike obstoja in delovanja umetniških skupin, ki so ustvarjale v tako imenovani konceptualni tradiciji. Osredotoča se na kritiko aktualnih modelov institucij in njihovih programov ter osnovne delovne pogoje umetniške produkcije. Raziskava in razstava izpostavljata spreminjajoča se razmerja med vlogami v produkciji, prezentaciji in dokumentaciji sodobne umetnosti v času tranzicije. Glavna vprašanja, s katerimi se ukvarja razstava, so, kako so institucije vplivale druga na drugo, se spreminjale in sodelovale ter kako so politične spremembe vplivale na samo umetniško prakso. Razstava prinaša razmislek o potrebi po novih, alternativnih med- in nadinstitucionalnih modelih institucij ter njihovih novih strategijah delovanja in vlogah.
V kontekstu neoavantgarde šestdesetih let prejšnjega stoletja osrednje mesto pripada OHO-ju, ki ni bil zgolj umetniška skupina, saj je deloval kot gibanje, ki je povezovalo umetnike različnih umetniških področij in praks, od intermedijske umetnosti, performativnih praks do filma, teorije ipd. V duhu časa so si prizadevali za prenovo sfere umetnosti in družbe. Tudi zgodnji pojav videoumetnosti je tesno povezan s konceptualizmom. Srečo in Nuša Dragan sta v začetnem obdobju svojega ustvarjanja (1968–1969) z videom dematerializirala umetniški objekt. Delovanje skupine OHO je pomembno odmevalo tudi v širšem jugoslovanskem prostoru in vplivalo na Grupo KOD, Grupo ( in Grupo 143.
Na razstavi so med drugim zastopani: skupina OHO, Družina v Šempasu, Nuša in Srečo Dragan, Hidrogizma, skupina Bosch+Bosch, Grupa KOD, Grupa 143, Verbum program, Provisional Salta Ensemble, Gorgona, Skupina šestih avtorjev iz Zagreba, Podrum, Weekend Art, skupina ABS, P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, NSK, IRWIN, V.S.S.D., Inštitut Egon March, Delavsko-punkerska univerza, Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša, participatorna dela Marjetice Potrč. Vključene so tudi virtualne in fiktivne skupine in organizacije, kot je na primer Provisional Salta Ensemble.
Vsaka skupina je predstavljena z umetniškim delom (diagramom, besedilom, fotografijo, videom, sliko), ki prikaže njen značaj in način delovanja v odnosu do totalitete družbe in kulture.
______
Miško Šuvaković (r. leta 1954) je mednarodno uveljavljeni teoretik, predavatelj, pisec in kustos ter eden najboljših poznavalcev sodobne umetnosti v regiji. Je častni član Slovenskega društva za estetiko. Doktoriral je na Fakulteti za likovno umetnost Univerze v Beogradu in je kot redni profesor zaposlen na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer na interdisciplinarnem podiplomskem študiju predava teorijo umetnosti. Aktiven je bil kot član konceptualistične skupine Grupa 143 (1975–1980), urejal je neodvisni časopis za teorijo Mentalni prostor (Beograd, 1982–1987), bil je član uredništva časopisov Transkatalog (Novi Sad, 1995–1998) in Teorija koja hoda (Beograd, od l. 2001). Objavil je številne knjige, med drugim: Pas Tout (Buffalo, 1994), Prolegomena za analitičku estetiku (Novi Sad, 1995), Postmoderna (Beograd, 1995), Asimetrični drugi (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 (Beograd in Novi Sad, 1999), Paragrami tela/figure (Beograd, 2001), Anatomija angelov (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija (Koper, 2001), Martek: fatalne figure umjetnika: eseji o umjetnosti i kulturi XX. stoljeća u Jugoistočnoj, Istočnoj i Srednjoj Europi kroz djelo(vanje) umjetnika Vlade Marteka (Zagreb, 2002), Impossible Histories: Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918 – 1991 (MIT – Cambridge, Massachusetts, 2003), Politike slikarstva (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (Zagreb in Gent, 2005), Konceptualna umetnost (Novi Sad, 2007), Istorija umetnosti u Srbiji: XX vek (Orion Art, Beograd, 2010 – 2014), Skrite zgodovine skupine OHO (Ljubljana, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., 2009) itd. Miško Šuvaković je kot kustos organiziral in pripravil preko dvajset razstav.
Darko Šimičić (rojen l. 1957) je umetnostni kritik in kustos. Živi v Zagrebu. Je predsednik Instituta Tomislav Gotovac, ki ga je soustanovil v letu 2021. Deloval je v Sorosovem centru za sodobno umetnost (1996–2006) in v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu (2006–2009). Je član združenja AICA. V poznih sedemdesetih letih je začel zbirati in ustvarjati arhiv in zbirko sodobne hrvaške umetnosti. Pripravil je številne razstave doma in v tujini ter prispeval več besedil in kritik. Intenzivno predava doma in v tujini. Njegovo profesionalno zanimanje je usmerjeno v historično avantgardo (zenitizem, dadaizem, Bauhaus, fotomontažo) ter umetnost šestdesetih in sedemdesetih let (Gorgona, Mangelos, Skupina šestih umetnikov, Tomislav Gotovac). Bil je član projektne skupine za retrospektivo Tomislava Gotovca (Reka, Ústí nad Labem, Ljubljana, 2017–2018) ter sourednik knjig Tomislav Gotovac: Anticipator kriza (Reka, 2017) in Tomislav Gotovac: Life as a Film Experiment Slobodana Šijana (Zagreb, 2018).
______
Dogodki v luči trenutnih razmer potekajo v prilagojenih pogojih v skladu s priporočili NIJZ. Vstop v galerijo bo možen pod takrat veljavnimi ukrepi in z izpolnjevanjem PCT pogojev.
