8. 6.–10. 7. 2012
Center in Galerija P74, Trg Prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana
Odprtje: petek, 8. 6. 2012 ob 20.00 uri
“Edina obljuba mestne uprave in župana, ki ji verjamem, je tista o enem grobnem prostoru za vsako dubrovniško družino.”
Slaven Tolj
Projekt “Srđ je naš!” se ukvarja s fenomenom agresivnega prilaščanja in privatizacije javnega prostora, nekonsistentne prostorske politike in izključevanjem meščanov iz procesov odločanja o prostorskih vizijah in razvoja v mestu Dubrovnik. Gre za paradigmatski primer tranzicijskega plenjenja in akumulacije velikega bogastva v rokah vplivne manjšine.
Projekt “Srđ je naš!” prevprašuje temeljne vzvode demokratičnega odločanja v družbi, je radikalna kritika neodgovorne politike in hkrati konkretna politična akcija.
Spletna stran samoorganizirane iniciative “Pravica do mesta” (Pravo na grad) je nedavno objavila:
20. april 2012.
“Najostreje obsojamo napad na Slavena Tolja, aktivista iniciative ‘Srđ je naš!’ kakor tudi postopanje policije, ki je sledilo. Tolj je bil med publiko včerajšnjega koncerta skupine TBF v dubrovniškem klubu Revelin. Ob koncu koncerta so se člani skupine oblekli v majice z napisom ‘Srđ je naš!’. Lastnik koncesije nad tem mestnim lokalom je Tolja nasilno odstranil – ob tem mu je poškodoval roko – češ, da je s to akcijo postavil pod vprašaj njegov dober odnos z mestnimi oblastmi. Ko je po nudenju prve pomoči odšel prijavit dogodek policiji, uslužbenci policije niso hoteli vzeti njegove izjave in ob tem zatrdili, da bi oni postopali enako.”
Srđ je naš! je civilna iniciativa, ki se bori proti načrtovani gradnji golf igrišča na Srđu, hribu nad Dubrovnikom, ki je pravzaprav krinka za gradnjo apartmajskega naselja na zadnji lokaciji, kamor se Dubrovnik še lahko širi.
Na Srđu je bil po prostorskih načrtih prvotno načrtovan šprotno-rekreacijski center za meščane Dubrovnika s turistično cono, ki je s časoma postala ekskluzivno golf igrišče in naselje z vilami in apartmaji. Leta 2003 je bila vrednost projekta ocenjena na 90 milijonov evrov, dve leti kasneje pa je narasla na 230 milijonov, po intervenciji Iva Sanaderja, ki je Srđ razglasil za “projekt državnega interesa” pa je projekt narasel na fantastičnih 900 milijonov evrov. Prostorsko planska dokumentacija se je v vmesnem obdobju nezakonito prilagajala. Projekt je do danes ocenjen na vrednost 1,2 milijarde evra.
Slaven Tolj velja za enega najpomembnejših hrvaških umetnikov. Mednarodno se je uveljavil predvsem s svojimi instalacijami, performansi in video deli. Njegova umetniška produkcija je globoko prežeta z izkušnjo vojne v Jugoslaviji, napada na Dubrovnik (1991-1992) ter končnim razpadom Jugoslavije. V poznih devetdesetih je Tolj svojo umetniško delo povezoval s temami tranzicije, politične transformacije, multikulturalizma in globalizacije.
Slaven Tolj je sodeloval je na številnih mednarodnih manifestacijah doma in v tujini. V zadnjih letih se je samostojno predstavil v Ernst Muzeju v Budimpešti, v galeriji Emila Filly, Usti nad Labem in v Muzeju moderne umetnosti v Dubrovniku. Sodeloval je na Documenti X v Kasslu, na Beneškem bienalu, na Cetinjskem bienalu. Slaven Tolj je aktiven tudi kot kulturni organizator in kustos. Je eden od ustanoviteljev Art Radionice Lazareti, enega najpomembnejših neodvisnih centrov sodobne umetnosti na Hrvaškem. Med drugim je kot komisar hrvaškega paviljiona sodeloval na Beneškem bienalu (2005).
