Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Arhiv uličnih ekonomij, 2001–danes
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Tadej-Pogacar_Oddelek za geografijo, 1991
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Obisk II, 1993
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Laboratorium II, 1994
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Naša žena, 2013
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti
P.A.R.A.Z.I.T.S.K.E. publikacije: plakati, časopisi, knjige, knjige umetnika
16. 5. – 27. 8. 2023
Cukrarna, Poljanski nasip 40, Ljubljana
_____
Zaključno vodstvo po razstavi v Cukrarni
Razstava P.A.R.A.Z.I.T.S.K.E. publikacije: plakati, časopisi, knjige umetnika, katalogi v Cukrarni v Ljubljani se počasi zaključuje.
V četrtek 17. avgusta 2023 ob 18.00 uri vas vabimo na zaključno vodstvo po razstavi, ki ga pripravljata avtor razstave Tadej Pogačar in akademik Dejan Habicht.
_____
Letos obeležujemo trideseto obletnico ustanovitve P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Vabljeni v torek, 16. 5. 2023 ob 19.00 uri v Cukrarno, Poljanski nasip 40, Ljubljana na odprtje razstave P.a.r.a.z.i.t.s.k.e. publikacije: plakati, časopisi, knjige, knjige umetnika, katalogi. Ob odprtju bo izšla nova številka časopisa SEX WORKER, ki jo P.A.R.A.S.I.T.E. muzej izdaja v spomin na slavno aktivistko in umetnico Carol Leigh, ki je z dolgoletnim umetniškim delom in aktivizmom spreminjala javno podobo in obravnavo spolnih delavk in delavcev.
Po otvoritvi sledi ob 20.00 uri PROSLAVA z Damjano Černe, Andrejem Rozmanom Rozo, OM produkcijo, Dejanom Habichtom in skupino SRP v Cukrarna baru. Program je pripravil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z MGML/Cukrarno.
Vabljeni!
_____
Od spomenika neznani seksualni delavki, posmrtne maske predsednika države do akcij brez dogodka
30 let P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti
Razstava P.a.r.a.z.i.t.s.k.e. publikacije: plakati, časopisi, knjige, knjige umetnika, katalogi v Cukrarni je prva v vrsti dogodkov s katerimi obeležujemo trideset let delovanja P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Prinaša predstavljen izbor plakatov, knjig umetnika, časopisov in revij, ki jih je muzej v treh desetletjih izdal. Publikacije in tiskovine so bile za P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti zelo pomemben medij komunikacije, izmenjave in informiranja.
Po delovanju v eksperimentalni glasbeni skupini SRP, študiju etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva je Tadej Pogačar (r. 1960) leta 1990 ustanovil Muzej sodobne umetnosti. Ob izidu javnega manifesta v oktobru 1993 ga je preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti. To je bila ena prvih virtualnih muzejskih inštitucij na področju sodobne vizualne umetnosti, ki ne »poseduje lastnih prostorov in rednih zaposlenih, temveč naseljuje teritorije, lokacije in mreže in se hrani s sokovi institucij«. Ob oblikovanju strategije delovanja, ki jo je poimenoval novi parazitizem se je naslonil na raznolike avtorje, kot so Laurence Sterne, Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould,in Michel Serres.
Delo Tadeja Pogačarja je vzniknilo iz praks kontrakulture in situacionizma v drugi polovici sedemdesetih let. Takrat so nastale prve javne akcije (t. i. akcije brez dogodka), ki niso vključevale publike. V postkonceptualni umetniški praksi je uporabljal metodo intervencije, institucionalne kritike in kritične raziskave. Način razstavljanja oz. vprašanje javnega predstavljanja je bilo vedno zelo pomembno. Do institucij je gojil protisloven odnos, od zanimanja do odklanjanja. Muzeji, galerije, knjižnice, šole, stanovanja in javne lokacije so postale pomembne mesta intervencij in kritike.
Prve intervencije v muzejske prostore kažejo specifično naravo njegovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvami. Intervencija v Muzej novejše zgodovine v Ljubljani (1994) Umetnost zgodovine – Skozi telo / Art of History –Through the Body je poleg muzejskega pohištva in artefaktov iz partizanskih bolnic vključila celo posmrtno masko predsednika republike. Projekt West Side Story v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je kot osrednjo temo izpostavil orientalizem in kolonializem. Poseg Petnajst do dveh (1995) v Moderni galeriji Ljubljana – dominantni državni instituciji za moderno in sodobno umetnost – je vhodno dvorano muzeja spremenil v čakalnico, stene pa označil s smermi izhodov in veliko uro, ki je kazala čas, ko se uslužbenci pripravljajo na odhod domov. Vloge oblikovalca, umetnika in kustosa so se nenehno prepletale. Predstavitev slovenske umetnosti devetdesetih let Zbirka P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja – 90. leta (1995), ki jo je organizirala Moderna galerija Ljubljana je šla še korak dlje. Institucija je opravila izbor umetnic in umetnikov, postavitev pa prepustila Tadeju Pogačarju. Ni potrebno posebej poudarjati, da zbirka P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja ne obstaja. In podobnih primerov je bilo več: napačna podpisana dela, zapoved mladim kustosom, naj oblikujejo subjektivno pripoved na vodstvu po razstavi, vključevanje uslužbencev institucije gostiteljice kot soavtorjev razstave ipd.
Pogačarjeva najbolj odmevna projekta javne umetnosti sta Kralji ulice (1994–1995) in CODE:RED (1999/2000–). Kralji ulice so pionirski projekt, ki je nastal v sodelovanju s socialno manjšino brezdomcev; CODE:RED je dolgoročni kolaborativni in participativni projekt, ki raziskuje modele samoorganiziranja marginalnih urbanih manjšin in vzporedne modele ekonomije. CODE:RED je dosegal izjemen mednarodni uspeh, saj je bil vabljen na številne svetovne bienale sodobne vizualne umetnosti v Benetkah (2001), Pragi (2005), Tirani (2005), Sao Paulu (2006) in Istanbulu (2007).
Tadej Pogačar je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc, med drugim nagrade Franklin Furnace za performans, New York (2001), delovne štipendije Shrinking Cities, Leipzig (2004), nagrade TREND za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008), osrednje nacionalne nagrade za likovno umetnost Jakopičeve nagrade (2009) ter štipendije in nagrade György Kepes Grant for Advance Studies and Transdisciplinary Reasearch in Art, Culture and Technology na prestižni univerzi M.I.T., v Bostonu (2012 – 2013). Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah po Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki.
