Foto: Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti
Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti
IZJAVE / STATEMENTS
7. – 21. 3. 2024
Gallery MC, 545 West 52nd St., New York, NY, 10019
7. 3. 2024, ob 18.30: Otvoritev razstave in pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo raztave Suzano Milevsko
_____
Razstava IZJAVE je dokumentacija javnega projekta Tadeja Pogačarja & P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Hkrati je tudi promocija nove knjige P.A.R.A.S.I.T.E. in nove številke časopisa SEX WORKER. Razstava obeležuje trideset let delovanja P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti. Kustosinja razstave v Gallery MC je Suzana Milevska, neodvisna kustosinja in teoretičarka vizualne kulture. Zakaj IZJAVE? Izjave potrebujemo, da lažje razumemo vrojeno logiko delovanja institucij. IZJAVE P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space, ki sta ga organizirala njegova direktorja Tomás Ruiz-Rivas and María María Acha-Kutscher. Samo delo je sestavljeno iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med leti 1995 in 2009. Javno akcijo so spremljala natančna navodila kako naj dogodek poteka. Izveden je bil 24. junija, 26. junija, 29. junija in 1. julija 2021, blizu Centra, muzeja Thyssen-Bornemisza, muzeja Prado, CaixaForum, muzeja Reina Sofia, Velázquez in Kristalne palace. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev.
Tadej Pogačar je leta 1990 ustanovil Muzej sodobne umetnosti. Oktobra 1993 je z izdajo javnega manifesta muzej preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti in opredelil posebnosti novonastale “institucije”. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je Pogačar poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je bil eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih. Kljub temu “naseljuje teritorije, lokacije in mreže ter se hrani s sokovi institucij” (Manifest, P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, 1993).
P.A.R.A.S.I.T.E. je nova publikacija, ki jo je uredil Tadej Pogačar in zaznamuje trideseto obletnico delovanja muzeja. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Grafično oblikovanje je prispeval Novi Kolektivizem, prevod Nataša Velikonja in Rawley Grau, tisk Fotolito Dolenc. Publikacijo je izdal Zavod P.A.R.A.S.I.T.E, s podporo Trust for Mutual Understanding, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Razstava P.A.R.A.Z.I.T.S.K.E. publikacije: plakati, časopisi, knjige, knjige umetnika, katalogi je bila na ogled v Cukrarni v Ljubljani leta 2023 in je bila prva v vrsti dogodkov obeleževanja tridesetletnice delovanja P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti.
_____
Tadej Pogačar (r. 1960) je mednarodno priznan umetnik delujoč v Ljubljani. Zaključil je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, kasneje novega institucionalizma, saj se je njegova postkonceptualna praksa napajala v sferah intervencije, institucionalne kritike in kritičnih raziskav.
V svoji zgodnji praksi je Pogačar do institucij gojil ironičen odnos. Ta sega od globokega zanimanja do globokega zavračanja institucij. Muzeji, galerije, knjižnice, šole, stanovanja in javni prostor so postale prostor intervencij in kritike na eni strani ter prostori participacije in sodelovanja na drugi.
Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. V intervenciji v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani z naslovom Umetnost zgodovine – Skozi telo (1994) je uporabil posmrtno masko predsednika Tita, muzejsko pohištvo in artefakte partizanskih bolnic. Projekt West Side Story, ki je bil na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je kot osrednjo temo izpostavil orientalizem in kolonializem. Petnajst do dveh (1995) je bila intervencija v Moderni galeriji v Ljubljani – v dominantni državni instituciji moderne in sodobne umetnosti – ki je vhodno avlo muzeja spremenila v čakalnico z izhodnimi tablami in veliko uro, nastavljeno na čas, ko se uslužbenci pripravljajo na odhod domov.
Tadej Pogačar je prejemnik številnih nagrad, štipendij in rezidenc, med drugim nagrade Franklin Furnace za performans, New York (2001), nagrade TREND za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008), Jakopičeve nagrade za likovno umetnost (2009), nagrade György Kepes za napredne študije v transdisciplinarne raziskave v umetnost, kulturo in tehnologijo (M.I.T., Boston, 2012 – 2013). Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, Ameriki in Južni Ameriki Pogačarjevi najvidnejši javni projekti so Kralji ulice (1994 – 1995) in CODE:RED (1999/2000 – ). Kralji ulice je pionirski projekt, ki izpostavlja sodelovanje z brezdomci; CODE:RED je dolgoročni projekt sodelovanja in participacije, ki raziskuje modele samoorganiziranja marginalnih urbanih manjšin in vzporedne ekonomske modele. CODE:RED je doživel izjemen mednarodni uspeh; bil je predstavljen na številnih mestih, poleg tega pa tudi na več najpomembnejših mednarodnih bienalih sodobne umetnosti, v Benetkah (2001), Pragi (2005), Tirani (2005), São Paulu (2006) in Istanbulu (2007).
