10. 2. – 3. 3. 2022
Galerija P74
______
Izhodišče ustvarjalne prakse Valerije Intihar je fotografija, ki jo uporablja predvsem kot orodje za raziskovanje materialnosti, zaznavanja in dojemanja materije. Ob tem inventivno izrablja naravo izbranih medijev ter njihove zakonitosti, ki jih mestoma spreobrača. Na ta način izpostavlja vprašljivost videnega in prisotnega ter nestabilnost percepcije in sveta okrog sebe. Že v magistrskem projektu v nastajanju (Brez)težnosti (2021 -, mentor prof. Peter Rauch) se je ukvarjala z gravitacijo in težo, ter dokumentirala domače eksperimente, kjer je preko izdelanih objektov ter njihovih sledi poskušala vizualizirati napetost, ki je prisotna, a očesu nevidna. Diskrepanca med upodobitvijo in realnostjo je tisto, kaj avtorico zanima tudi v novem projektu Spikslane fotke (2022).
Naslov razstave označuje nejasnost, neberljivost izbranega motiva, kjer motiv ni zares več prepoznaven. Avtorica sestavlja objekte iz različnega odpadnega materiala, papirja, kartona, tekstila, jih opazuje in se ravna po njihovih zmogljivostih in omejitvah. Vsakega od objektov postavi v izbran prostor, kjer ga fotografira. Zgrajeni objekti, skulpture, sicer po obliki učinkujejo kot aluzija na prepoznavne predmete, vendar je njihova identifikacija otežena s tem, da je njihova podoba neostra. Medij fotografije materialnost kiparske instalacije splošči na dvodimenzionalnost papirja, črnobel barvni spekter pa še dodatno odvzame potencialne karakteristike, ki bi olajšale prepoznavnost objektov in materialov. Gledalec je tako razpet med pričakovanjem, željo po identifikaciji, ki pa mu je odvzeta. Kljub temu, objekti razkrivajo materialno preprostost ter nedokončanost. Valerija Intihar jih razume kot efemerne strukture svojevrstnih modularnih enot, kjer je poudarek na minljivosti – namenjene so le temu, da bodo dokumentirane na fotografiji. Iz stranske vloge, ki jo igrajo v naših življenjih, jih postavi v osrednjo ter jih na ta način naredi vidne. Lastnosti uporabljenih materialov narekujejo kakšna bo oblikovana struktura; treba jih je upoštevati, če želimo da ta stoji oziroma če je ali ni zmožna kljubovati gravitaciji. Če fotografije objektom na odvzamejo materialnosti, pa umetnica z njihovo neklasično reprezentacijo vodi gledalca, da jih gleda in doživlja drugače. Odmakne se od stene ter fotografije postavi na izdelane podlage, ki služijo kot postamenti v prostoru. Gledamo jih od zgoraj, se okrog njih premikamo, kar omogoča opazovanje sprememb v precepciji prostora, težnosti v njem ter napetosti, ki se dogajajo v insceniranem kadru. Nenavadni objekti znotraj vsakdanjega prostora učinkujejo kot vsiljivci, nekakšni fiktivni predmeti, ki spodkopavajo temelje realnosti, v katero so vnešeni.
Polje avtoričinega zanimanja določa relacija okolje – objekt – fotografija. Projekt temelji na dokumentiranju začasnih struktur, za katere verjamemo, da so se zgodile, saj temeljijo na (še vedno pripisani) verodostojnosti fotografije. Valerija Intihar razkriva, da se v gmoti materiala skriva dogodek. Tako kot lahko v nakopičenem materialu prepoznavamo speficično estetiko se avtorica sprašuje, če se lahko ta presežek materiala spremeni v pomen. Nalaganje je kot nekakšno naštevanje, ponavljanje bistva, kjer kvantiteto ponovitev enakega lahko razumemo kot izjavo. Materialno nasičenost pa zlahka navežemo v širšem smislu na problem potrošnje v sodobni družbi, na drugi skrajnosti pa s skrajno minljivo naravo objektov, na problem skladiščenja znotraj sveta umetnosti.
______
Valerija Intihar (1995) je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil in deluje kot samostojna modna oblikovalka v Ljubljani. Od leta 2017 predstavlja polovico projekta Fuga, s katrim je sodelovala s platformami kot so Center za kreativnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Marcedez-Benz Fashion Award in Ljubljana Fashion Week. Več let je skupinsko ali samostojno predstavila svetlobne instalacije na festivalu Svetlobna gverila (2015, 2016, 2017, 2021). Študij trenutno nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Katedri za fotografijo. V analogni in digitalni tehniki raziskuje pozicije objektov v sodobnem materialno nasičenem svetu –predvsem skozi dokumentacije procesov in kiparske instalacije ter manipulacije v postopkih v temnici.
