14.-28. 10. 2010
KAPSULA, Podhod Ajdovščina 1, Ljubljana
Odprtje razstave: četrtek, 14. 10. 2010 ob 19.00 uri
Neprekinjena in mehka linija se na risbah Vesne Bukovec z naslovom “Their True Nature” prilega besedilu in stopnjuje napetost vsebovano v pomenu besed in linijah znakov. Risba je zadržano tiha, a vendar na nek poseben način zelo precizna in zahtevna, saj hoče od gledalca posebno naravnanost. Vendar risba ni neposredno povezana z vsebino besedila na predvidljiv način, tako kot smo tega vajeni, namreč da je slika ilustracija besedila ali obratno. V besedilu uporablja tretjo osebo ednine namesto v horoskopih običajne druge – neposredne. Tukaj smo zato v ambivalentnem položaju, ko na eni strani opazujemo risbe, ki niso zodiakalna znamenja, in na drugi besedilo, ne da bi se mogli z gotovostjo oprijeti enega ali drugega. Želimo si, da bi besedilo opisovalo risbo, čeprav se zavedamo, da risba ni njegova upodobitev. Ta humoren ali celo absurden značaj, ki spominja na basni, nas potegne v spiralo pomenov, ki se odbijajo enkrat od slike drugič od besedila, in tako nastali vrtinec povzroči, da se naše stališče zaradi nauka, ki umanjka, spreminja.
Risbe spremlja minuto dolg video “Personal Advice“, na katerem teče besedilo njenega horoskopa v angleščini. Besedilo je iz angleščine v slovenščino in nazaj prevedel Googlov prevajalnik in ga bere računalniški program. Tako se oddalji od izvirnika, a vendar ohrani nekatere poudarke tako značilne za osebnostne teste in motivacijske tehnike.
Astrologija temelji na napačni domnevi, da je svet končen in da je na podlagi določene količine informacij mogoče sklepati o prihodnosti. Nedvomno je človek bolj povezan z naravo, kot danes, opremljeni vsak s svojim telefonom, prenosnikom in avtomobilom, lahko dojamemo. Tudi človek je, kot vse okoli nas, sestavljen iz atomov, ki so nastali v zvezdah in bodo obstajali še dolgo potem, ko nas opazovalcev ne bo več. Naše telo je seveda dojemljivo za vse zunanje pojave od vremena do spremembe položaja nebesnih teles, kar se najbolj jasno kaže ob bibavici in polni luni. Kar to bitje iz ogljika naredi tako posebno, je njegova neobičajna lastnost, da se sprašuje o svojem obstoju. Od napovedovanja prihodnosti se je nekoč distancirala celo Cerkev in jasno postavila prihodnost v domeno Boga. Tudi zadnja znanstvena odkritja kažejo, da je svet nastal po naključju in da je prihodnost popolnoma nepredvidljiva. Vendar v risbah Vesne Bukovec ni ne astrološke determiniranosti niti analitične kritike.
Medtem ko David Shrigley ne pušča gledalcu nobenega prostora za dvom ali lastno mnenje in ga zadane naravnost v oko z neposrednim samoironičnim gibom, so risbe Vesne Bukovec manj neposredne in tista mehko napeta črta na njenih risbah vrača gledalcu samozavest in zaupanje. Shrigleyeve risbe se komaj razlikujejo od rokopisa iz velikih tiskanih črk, ki jih uporablja, ker so pač laže berljive, hkrati pa na ta način, podobno kot Dan Perjovschi za njim, doseže tisto verodostojnost, ki jo nekateri imenujejo otroška. Namenoma v nadaljevanju ne bom govoril o Danu Perjovschiju, ker je njegov način izražanja drugačen, čeprav tudi on uporablja preprosto linijo za risbo in rokopis – ne oziraje se na zakone centralne perspektive ustvarja preprosto risbo, ki jo poudarjajo ironični komentarji. Svoja dela navadno riše neposredno na stene in tako onemogoča fetišizem umetniškega trga. S stenskimi risbami ustvari ozračje, ki lahko spominja na jamske slikarije vse tja do sodobnih grafitov in drugih sporočil na javnih straniščih, kar vnaša v ta dela poštenost in hkrati spremenljivost.
Toda preden zaključimo, se moramo ozreti še skoraj tisoč let nazaj na tapiserijo iz Bayeuxa. Tapiserijo iz Bayeuxa omenjam zato, ker je način podajanja pripovedi podoben, kot smo mu danes vedno znova priča tudi pri zgoraj omenjenih, in zaradi prizora, imenovanega “ISTI MIRANT STELLAM”. Halleyev komet je pomenil slabo znamenje za Harolda Godwinsona, medtem ko je Viljemu Osvajalcu omogočil prazen prostor za interpretacijo in napad na Anglijo. Toda ker je prihod Halleyevega kometa periodičen na vsakih 76 let, je njegov pomen v astrologiji manj raziskan in je zato predvsem pomemben v astronomiji in seveda v zgodovini, saj s pomočjo poročil o opazovanju svetle zvezde lahko datiramo dogodke. Verjetno lahko tudi Halleyev komet tako kot druga nebesna telesa vpliva na naše dojemanje sveta in tako tudi v kontekstu serije risb Vesne Bukovec odpira nov vidik. Pomen horoskopov je potrebno poiskati v psihologiji človekovega dojemanja sveta, različnih stopenj dojemljivosti za stvari, ki pojasnjujejo usodo in prihodnost, posebej kadar so ugodne za nas ali vsaj ne preveč slabe.
Jernej Kožar
